<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba I Ips 374/2001

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2001:I.IPS.374.2001
Evidenčna številka:VS21175
Datum odločbe:20.12.2001
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora - obstoj utemeljenega suma

Jedro

V sklepu o podaljšanju pripora po 2. odstavku 207. člena ZKP je sodišče v zvezi z razlogi o obstoju utemeljenega suma, da je obtoženec storil očitani kaznivi dejanji, ravnalo prav, ko se je oprlo na pravnomočno obtožnico, vloženo za ti dve dejanji.

Izrek

Zahteva zagovornika obt. N.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Senat Okrožnega sodišča v Novem mestu je s sklepom z dne 25.10.2001 po določbi 2. odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obt. N.P., Ž.P., M.K. in J.K. podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 9.11.2001 pritožbe zagovornikov obtožencev N.P., M.K. in J.K. zavrnilo kot neutemeljene.

Zagovornik obt. N.P., odvetnik Ž.K. iz L., je zoper navedeni pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 2. in 3. točki 420. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti ter obtožencu takoj odpravi pripor.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, meni, da je zahteva za varstvo zakonitosti neutemeljena. Senat, ki je odločil o podaljšanju pripora, je ocenil izvedene dokaze in presodil, da se vedno obstajajo vsi dosedanji razlogi za pripor. Kakšni nadaljnji novi razlogi, ki bi odločilno vplivali na presojo primera, pa po mnenju sodišča očitno niso bili podani. Senat je torej v celoti ocenil zbrano gradivo, na podlagi te ocene pa je odločil, njegova odločitev pa je tudi dovolj obrazložena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 207. člena ZKP po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusilo, ali so še dani razlogi za pripor in izdalo sklep, s katerim je tudi obt. N.P. podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Pri tem je upoštevalo, da je pri podaljšanju pripora treba vselej preveriti, ali je še podan utemeljen sum, da je obtoženec storil kazniva dejanja, ki so mu očitana, in ali so izkazane okoliščine, ki kažejo na obstoj pripornih razlogov. Pravnomočni sklep ima razloge o tem, zakaj šteje, da je utemeljen sum še vedno podan, ter se pri tem pravilno opira na pravnomočno obtožnico, ki je vložena zoper obtoženca in s katero sta mu očitani nadaljevano kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po 2. in 1. odstavku 196. člena KZ ter kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1. odstavku 310. člena KZ. Prav tako navaja, kako ocenjuje trditev, da na glavni obravnavi izvedeni dokazi ne nasprotujejo zaključku o nadaljnjem obstoju utemeljenega suma. Glede na to izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati, da v zvezi z ugotavljanjem utemeljenega suma ni upošteval in vsebinsko ocenil vseh odločilnih okoliščin.

V pravnomočnem sklepu je tudi podrobno pojasnjeno, da obstaja še vedno realna nevarnost, da bi obtoženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja. Pri presoji, ali je še podan pri obtožencu priporni razlog ponovitvene nevarnosti, je bila pravilno upoštevana določba 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, po kateri se sme odrediti pripor, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, osebne lastnosti obtoženca, njegovo prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje. V izpodbijanem sklepu je zanesljivo pojasnjeno, katere okoliščine dajejo obtoženčevim dejanjem večjo težo in v čem se kaže nevarnost načina njihove izvršitve in kakšno vrednost ima pri oceni navedenega pripornega razloga njegova dosedanja kaznovanost. Sodišče je ugotovilo in upoštevalo pri odločitvi, s katero je zoper obtoženca podaljšalo pripor, subjektivne in objektivne okoliščine, jih pravilno presodilo in utemeljeno zaključilo, da še vedno obstaja realna nevarnost, da bi obtoženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja ter da je zato podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi, pri čemer je pripor tudi sorazmeren s težo storjenih kaznivih dejanj in zagroženimi kaznimi.

Navedenih zaključkov ne morejo ovreči zgolj načelna izvajanja vložnika zahteve za varstvo zakonitosti s sklicevanjem na komentar Zakona o kazenskem postopku in na izvedene dokaze. Iz obrazložitve izpodbijanega pravnomočnega sklepa sledi, da je sodišče pri ugotavljanju zakonskih pogojev za podaljšanje pripora imelo pred očmi tudi dokaze, ki so bili izvedeni v teku glavne obravnave. Zato ni mogoče zaključiti, da ni celovito presodilo vse okoliščine, ki so odločilne za sklep, da sta še podana utemeljen sum, da je obtoženec storil očitani kaznivi dejanji in priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Po obrazloženem očitek zahteve za varstvo zakonitosti, da sta obe nižji sodišči kršili določbo 2. odstavka 207. člena ZKP, ni utemeljen.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Zato je zahtevo zagovornika obt. N.P. za varstvo zakonitosti zavrnil kot neutemeljeno (425. člen ZKP).


Zveza:

ZKP člen 201, 201/1-3, 207, 207/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMzk3Ng==