Sodba I Ips 41/2001

Jedro

Okoliščina, da obdolženec ni bil prijet na podlagi tiralice in sklepa o odreditvi pripora, ne vpliva na obstoj pripornega razloga begosumnosti.

Izrek

Zahteva zagovornika obd. D.V. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Obd. D.V. je bila odvzeta prostost dne 19.9.2000. Po izdaji sklepa preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju z dne 20.9.2000 o pridržanju obdolženca, je bil s sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju z dne 21.9.2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 22.9.2000 zoper obd. D.V. odrejen pripor iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). S sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 17.10.2000 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 25.10.2000 je bil zoper obd. D.V. iz istega pripornega razloga podaljšan pripor za dva meseca, to je do vključno 19.12.2000 do 12. ure.

Zoper obd. D.V. in soobdolžence je bila dne 18.12.2000 vložena obtožnica zaradi kaznivih dejanj ponarejanja denarja po 1. odstavku 249. člena KZ. Po vložitvi obtožnice je senat Okrožnega sodišča v Celju na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP preizkusil, ali so še podani razlogi za pripor obd. D.V. S sklepom z dne 19.12.2000 je odločil, da se pripor zoper obd. D.V. iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP podaljša do konca glavne obravnave. Višje sodišče v Celju je s sklepom z dne 28.12.2000 pritožbi obdolženca in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni.

Zagovornik obd. D.V. v zahtevi za varstvo zakonitosti z dne 4.1.2001 niti v uvodu zahteve niti v njeni obrazložitvi ne navaja, iz katerih razlogov, naštetih v 1.,2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP, vlaga navedeno izredno pravno sredstvo. Predlaga, da Vrhovno sodišče sklep Višjega sodišča v Celju z dne 28.12.2000 spremeni tako, da ugodi pritožbama obdolženca in njegovega zagovornika ter zoper obd. D.V. pripor odpravi.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije B.Š. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obd. D.V. za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno, saj le-ta v njej samo navaja, da pritožbeno sodišče ni obrazložilo dejstva o realni begosumnosti, kar bi kazalo na uveljavljanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, vendar tako stališče ni točno, ker se v obrazložitvi ugotavlja, da se okoliščine, zaradi katerih je obdolženec v priporu, po vložitvi obtožnice niso spremenile, dejstva o realni nevarnosti pa so bila že obrazložena in jih ni treba ponavljati.

Zahteva zagovornika obd. D.V. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Iz obrazložitve zahteve zagovornika obd. D.V. za varstvo zakonitosti je mogoče sklepati, da smiselno uveljavlja razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko navaja, "da sodišče v nobeni priporni odločbi ni obrazlagalo obdolženčeve prostovoljne in legalne vrnitve dne 19.9.2000 preko letališča B. v Republiko Slovenijo, na kar je obramba vseskozi opozarjala". Take navedbe zagovornika obd. D.V. niso utemeljene. V razlogih prvostopnega sklepa o podaljšanju pripora zoper obd. D.V. so navedeni razlogi, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo, da je še vedno podana realna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, pobegnil. Neutemeljene pa so tudi navedbe zagovornika obd. D.V., da se pritožbeno sodišče, ko je odločalo o pritožbah zoper sklep o podaljšanju pripora, ni ukvarjalo z navedbami pritožb. V obrazložitvi sklepa pritožbenega sodišča je pojasnjeno, da se okoliščine, zaradi katerih je obdolženec v priporu, po vložitvi obtožnice niso v ničemer spremenile, pri čemer se sicer sklicuje tudi na sklep pritožbenega sodišča z dne 25.10.2000, s katerim je bilo odločeno o pritožbah obdolženca in njegovega zagovornika zoper sklep o podaljšanju pripora z dne 17.10.2000. Ni točna trditev zagovornika obd. D.V. v zahtevi za varstvo zakonitosti, da pritožbeno sodišče, ko je odločalo o pritožbah zoper sklep o podaljšanju pripora, ni ocenjevalo trditev pritožb, da se je obd. D.V. dne 19.9.2000 prostovoljno vrnil iz K. v Republiko Slovenijo. V razlogih sklepa pritožbenega sodišča je namreč navedeno, da obdolženec tedaj, ko je odšel iz Republike Slovenije v K., niti tedaj, ko se je iz K. vrnil, ni vedel, da je zoper njega v teku predkazenski postopek. Ni torej mogoče pritrditi stališču, da v pravnomočnem sklepu o podaljšanju pripora niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, zaradi česar smiselno uveljavljanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni utemeljeno. V sklepu pritožbenega sodišča pa je glede na pritožbene trditve tudi pojasnjeno, da okoliščina, da obdolženec ni bil prijet na podlagi tiralice in sklepa o odreditvi pripora, na obstoj pripornega razloga begosumnosti ne more vplivati.

V zahtevi za varstvo zakonitosti smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371.

člena ZKP ni podana. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obd. D.V. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 203/2003
• Sodba I Ips 398/2005
• Sodba I Ips 2/2006