Sodba I Ips 46/2001

Jedro

Kljub določbama 3. člena ZKP in 27. člena Ustave (domneva nedolžnosti) se sme pripor odrediti in podaljšati tudi zoper osebo, ki še ni pravnomočno obsojena, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, in če so podani priporni razlogi.

Izrek

Zahteva obt. V.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Obt. V.P. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 24.10.2000 spoznan za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196.

člena KZ in obsojen na 1 leto in 3 mesece zapora, v izrečeno kazen pa mu je bil vštet pripor od 21.4.2000 dalje. Po razglasitvi sodbe je bil s sklepom z dne 24.10.2000 pripor zoper obt. V.P. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšan do pravnomočnosti sodbe, vendar najdalj do izteka izrečene kazni zapora. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 30.10.2000 pritožbo zagovornika obt. V.P., vloženo zoper sklep o podaljšanju pripora, zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje so vložili pritožbe obt. V.P. ter njegov zagovornik, okrožna državna tožilka v Mariboru, soobtožena A.A. in S.O. ter njuna zagovornika. Ker kazenski spis s pritožbami ni bil poslan pritožbenemu sodišču v roku dveh mesecev, je Okrožno sodišče v Mariboru v skladu z določilom 2. odstavka 207. člena ZKP preizkusilo, če so še podani razlogi za pripor obt. V.P., in je s sklepom z dne 21.12.2000 pripor zoper obt. V.P. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP podaljšalo. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 9.1.2001 pritožbo obt. V.P. zavrnilo kot neutemeljeno.

Obt. V.P. je dne 29.1.2001 podal na zapisnik pri Okrožnem sodišču v Mariboru zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 21.12.2000 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 9.1.2001 ter pri tem navedel, da se sklicuje na razloge, navedene v zahtevi za varstvo zakonitosti z dne 22.12.2000. V tej zahtevi je navedel, da je v priporu že 8 mesecev, pripor pa mu je bil podaljšan zaradi ponovitvene nevarnosti, predvsem zaradi 8 postopkov, ki so še v teku, čeprav so mu jih 6 postopkov že "ukinili", dva celo v zadnjem mesecu. Zato je sodišče kršilo 3. člen ZKP, kakor tudi 27. člen Ustave Republike Slovenije, ter tudi 2.

točko 200. člena ZKP in 20. člen Ustave Republike Slovenije. Navaja tudi, da mu je zaradi neskončnega pripora kršena pravica po 1. točki 109. člena KZ in tudi pravica do prostih izhodov. Smiselno predlaga odpravo pripora ali odreditev hišnega pripora.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije B.Š. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navedel, da sodišče pri podaljšanju pripora ni presodilo spremenjenih okoliščin, in sicer, da je bilo od 8 postopkov že 6 ustavljenih. Ker gre za odločilno dejstvo pri odločanju o podaljšanju pripora iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, katerega je obt. V.P. uveljavljal tudi v pritožbi zoper prvostopni sklep, bi bila njegova zahteva utemeljena, če seveda zajema tudi ta razlog. Zato predlaga, da naj se v tem primeru zahtevi ugodi ter pravnomočni sklep razveljavi in vrne v novo odločanje.

Zahteva obt. V.P. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

S pravnomočnim sklepom o podaljšanju pripora je bilo ugotovljeno, da se okoliščine, ki so utemeljevale podaljšanje pripora po vloženi obtožnici (čeprav je bila že dne 24.10.2000 izrečena sodba, ki še ni pravnomočna, da je obtoženec storil kaznivo dejanje po 3. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 196. člena KZ), niso spremenile, pri čemer se je sodišče v razlogih sklepa o podaljšanju pripora sklicevalo na razloge prejšnjih sklepov o podaljšanju pripora. V razlogih teh sklepov in tudi v razlogih pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora po izreku sodbe z dne 24.10.2000 je navedeno, da zoper obt. V.P. pred Okrožnim sodiščem v Mariboru tečejo kazenski postopki tako zaradi istovrstnih kaznivih dejanj kot tudi zaradi drugih kaznivih dejanj ter da zoper obtoženca tečejo kazenski postopki tudi pri Okrajnem sodišču v Mariboru in pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici. Res je sicer obt. V.P. že v pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 21.12.2000 navajal, da je bilo kar 6 postopkov zoper njega "ukinjenih", vendar je pritožbeno sodišče soglašalo z zaključki sodišča prve stopnje, da se okoliščine, ki so doslej narekovale odreditev in podaljšanje pripora zoper obtoženca niso v ničemer spremenile, poudarilo pa je še, da je šlo za dalj časa trajajočo kriminalno ravnanje obtoženca, zoper katerega so v teku še drugi kazenski postopki zaradi istovrstnih kaznivih dejanj. Obt. V.P. sicer v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da je 6 postopkov zoper njega ustavljenih, vendar v razlogih zahteve ne pove, kateri postopki naj bi bili zoper njega ustavljeni. Vendar tudi v primeru, če so bili nekateri kazenski postopki zoper njega ustavljeni, ni mogoče pritrditi njegovemu stališču, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP ni več podan. Ne glede na to, ali so se in kako so se kazenski postopki zoper njega končali, naj bi obtoženec v času, ko so kazenski postopki tekli zoper njega, storil nadaljevano kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ, katerega je bil s sodbo z dne 24.10.2000, ki sicer še ni pravnomočna, spoznan za krivega in obsojen na 1 leto in 3 mesece zapora.

Neutemeljeno se obt. V.P. sklicuje na določili 3. člena ZKP in 27. člena Ustave Republike Slovenije. Res je sicer, da tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Vendar pa je treba v zvezi s tem opozoriti na določbo 1. odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi, kakor tudi na določilo 1. odstavka 201. člena ZKP, ki določa, da se sme odrediti pripor zoper osebo, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, in sicer iz razlogov, naštetih v 1.,2. in 3. točki navedenega člena. Pripor se sme torej odrediti in podaljšati tudi zoper osebo, ki še ni pravnomočno obsojena, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, in če so podani priporni razlogi, torej tudi priporni razlog iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP. Le-ta je bil s pravnomočnim sklepom o podaljšanju pripora ugotovljen, v njegovih razlogih pa je bila tudi pojasnjeno, da obstoji realna nevarnost, da bi obtoženec na prostosti s kriminalno dejavnostjo nadaljeval ter s tem ogrožal varnost ljudi.

Obt. V.P. v zahtevi za varstvo zakonitosti tudi navaja, da je bilo kršeno tudi določilo 20. člena Ustave Republike Slovenije ter tudi določilo 2. odstavka 200. člena ZKP, ne da bi pri tem navedel, zakaj naj bi bile te kršitve podane. V zvezi s tem je potrebno pripomniti, da se določilo 20. člena Ustave Republike Slovenije nanaša na trajanje pripora do vložitve obtožnice, medtem ko trajanje pripora po vložitvi obtožnice ureja določilo 5. odstavka 207. člena ZKP, ki določa, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti in če v tem roku obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi in se obtoženec izpusti. Zoper obt. V.P., ki je v priporu od 21.4.2000 dalje, je bila obtožnica vložena dne 16.6.2000, zaradi česar ni podana kršitev navedenega določila Ustave Republike Slovenije in tudi ne kršitev določila 5. odstavka 207. člena ZKP. Res je sicer, da sme po določilu 2. odstavka 200. člena ZKP pripor trajati najkrajši potrebni čas, vendar je Vrhovno sodišče ugotovilo, da v obravnavanem primeru, upoštevaje obsežnost kazenske zadeve, v kateri sta poleg obt. V.P. obtožena oziroma s še nepravnomočno sodbo spoznana za kriva še dva soobtoženca, ni mogoče pritrditi, da gre za nerazumno trajanje pripora zoper obt. V.P.

Prav tako ni utemeljena navedba obt. V.P., da je bil 14 ur in 15 minut nezakonito v priporu, ker mu je bil sklep izročen šele 21.12.2000 ob 15.15 uri, pri čemer je obtoženec očitno napačno navedel, da mu je bil sklep vročen 21.2.2000. Po izreku sodbe je bil obtožencu podaljšan pripor s sklepom z dne 24.10.2000, o podaljšanju pripora pa je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom odločilo že dne 21.12.2000, torej pred potekom dveh mesecev od zadnjega sklepa o podaljšanju pripora, v tem roku pa je bil tudi ta sklep vročen obtožencu, saj je zoper njega vložil pritožbo, datirano z dnem 22.12.2000.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona in Ustave Republike Slovenije, na katere se sklicuje v svoji zahtevi. Zato je zahtevo obt. V.P. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Kp 1331/2022
• VSC Sklep I Kp 24662/2020
• VSC Sklep I Kp 24618/2020