Sodba I Ips 52/96

Jedro

Ilegalni prehod državne meje v času, ko naj bi bilo dejanje storjeno (19.10.1947), ni bil določen kot kaznivo dejanje.

Dejanji po 14.tč. 3.čl. in po 8.čl. ZKLD sta bili akcesorne narave, to pomeni, da je bil njun obstoj odvisen od obstoja predhodne druge kriminalne dejavnosti.

Izrek

Ob ugoditvi zahtevi vrhovnega državnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti in po uradni dolžnosti se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 20.1.1948 spremeni tako, da se obsojena J.R., por. O. in J.R. na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostita obtožbe, da sta

I. J.R.

a) dne 19.10.1947 se napotila na V. pri D. proti državni meji z namenom, da pobegne v Avstrijo, pa je bila istega dne okoli polnoči po patrulji prijeta,

b) ob zgoraj že navedeni priliki posedovala dvojne šifre v namenu, da bi iz Jugoslavije sprejemala poročila o stanju v naši državi ter ta poročila dajala nepoklicanim osebam,

II. J.R.

a) dne 19.10.1947 pomagal J.R. pri poskusu pobega v Avstrijo s tem, da jo je spremljal iz Sv.J. nad L. do bližine državne meje nad V. pri D. ter ji nosil kovček, za kar je prejel povrnjene stroške in nagrado,

b) vedel, da J.R. poseduje šifre in da namerava z njimi pobegniti v Avstrijo, pa tega ni prijavil pristojnim organom,

s čimer naj bi storila J.R. pod I. a) kaznivo dejanje po 2. členu, pod I. b) pa kaznivo dejanje po 10. točki 3. člena ZKLD, J.R. pa pod II. a) kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena, pod II. b) pa kaznivo dejanje po 8. členu ZKLD.

Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

S sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 20.1.1948 je bila J.R., por. O., spoznana za krivo kaznivega dejanja po 2. členu in po 10. točki 3. člena ZKLD, J.R. pa kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena in 8. členu ZKLD. J.R. (por. O.) je bila izrečena kazen 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom in 2 leti izgube političnih pravic, J.R. pa kazen 1 leto odvzema prostosti s prisilnim delom.

Zoper pravnomočno sodbo je glede obsojene J.R., poročene O., Državno tožilstvo Republike Slovenije dne 20.2.1996 vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona (1. točka 1. odstavka 420. člena ZKP). V zahtevi se navaja, da je prvostopno sodišče s sodbo, s katero je bila obsojena J.R., kršilo 2. člen ZKLD in 10. točko 3. člena ZKLD na način iz 1. točke 372. člena ZKP in se predlaga, naj jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije spremeni tako, da obsojenko na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprosti obtožbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Dejanje obsojene J.R., opisano v točki I. a) izreka izpodbijane sodbe, je pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje po 2. členu ZKLD, to je kot dejanje, storjeno s ciljem, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ, ali da bi se spravila v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne:

federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast. Navedeni opis ne vsebuje dejstev in okoliščin, ki bi jih bilo moč šteti kot uresničitev znakov kaznivega dejanja po 2. členu ZKLD. Pod navedeno točko je opisan le poskus ilegalnega prehoda državne meje, ki pa v času, ko naj bi bilo dejanje storjeno (19.10.1947), ni bil določen kot kaznivo dejanje.

Tudi dejanje, opisano pod točko I. b) izreka izpodbijane sodbe, ne predstavlja uresničitve znakov kaznivega dejanja po 10. točki 3.

člena ZKLD. Po tej določbi je storil kaznivo dejanje, kdor je vršil vohunstvo, to je, kdor je podatke in listine, ki so po svoji vsebini pomenili posebno varovano vojaško ali drugo državno tajnost, izročil tuji državi ali katerikoli organizaciji, ali društvu ali katerikoli nepoklicani osebi, ali kdor je z namero, da jih tem izroči, take podatke kradel ali zbiral. V izreku izpodbijane sodbe se obsojenki očita le posest šifer z namenom, da bi iz Jugoslavije sprejemala poročila o stanju v naši državi in ta poročila dajala nepoklicanim osebam, pri čemer ni niti navedeno, katere tajne podatke ali listine naj bi obsojenka zbirala oziroma katerim nepoklicanim osebam naj bi jih izročala. Iz opisa dejanja zaradi katerega je bila obsojena, torej ni razvidno, da bi storila katerokoli od v zakonu določenih izvršitvenih dejanj (sicer je obsojenka v postopku povedala, da se je s pomočjo šifer nameravala dopisovati s sorodniki v domovini).

Na podlagi navedenega vrhovno sodišče ugotavlja, da dejanji pod točko I. izreka izpodbijane sodbe, zaradi katerih je bila obsojena J.R., por. O., nimata znakov kaznivega dejanja po 2. členu in po 10. točki 3. člena ZKLD, niti nimata znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja po predpisih, ki so bili v veljavi v času, ko naj bi bili dejanji storjeni, oziroma v času sojenja. Zato je zahtevi za varstvo zakonitosti v skladu s 1. odstavkom 426. člena ZKP ugodilo tako, da je obsojenko na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe. Vrhovno sodišče je pri tem spoznalo, da so razlogi, zaradi katerih je bila izrečena oprostilna sodba J.R., poročeni O., podani tudi v korist soobsojenega J.R., ki je bil obsojen zaradi tega, ker je pomagal svoji sestri J.R. pri dejanju, opisanem pod točko I. a)

izpodbijane sodbe in ker je vedel, da ta poseduje šifre in da z njimi namerava pobegniti v Avstrijo, pa tega ni prijavil pristojnim organom, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena in po 8. členu ZKLD. Dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD je storil, kdor je na kakršenkoli način podpiral osebe, ki so pobegnile pred oblastmi, oborožene tolpe ali podobne organizacije ali njihove aktivne člane in jim dajal zavetišče, jim pošiljal, skrival ali prenašal orožje, hrano, material, denar in drugo, jim služil za vzdrževanje zveze in delal druge usluge ali oviral državne organe pri njihovem odkrivanju in ulovitvi. Dejanje po 8. členu ZKLD pa je storila oseba, ki je vedela za pripravljanje ali za izvršitev kakega kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD, pa o tem ni obvestila državnih organov. Obe dejanji sta bili akcesorne narave, to je, njun obstoj je bil odvisen od obstoja predhodne druge kriminalne dejavnosti. V obravnavanem primeru naj bi bila kriminalna aktivnost J.R. vezana na predhodno kriminalno dejavnost njegove sestre J. Ob ugotovitvi, da ravnanje, ki je bilo očitano obsojeni J.R., ne predstavlja kaznivega dejanja, tudi ravnanje J.R. v zvezi s takšnimi dejanji ne more predstavljati kaznivega dejanja, zato je bilo potrebno v skladu z določilom 2. odstavka 424. člena ZKP tudi tega obsojenca po določilih 1. odstavka 358. člena ZKP oprostiti obtožbe.

Odločba o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 1.

odstavka 96. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 7/98
• Sodba I Ips 14/98
• Sodba I Ips 277/2003