Sodba I Ips 185/96

Jedro

Z navedbo, da je bil obs. J.D. član "Kulturbunda" in funkcionar "Heimatbunda", je kot inkriminacija opisan le status obsojenca, ne da bi bilo pri tem konkretno navedeno njegovo ravnanje. Zato je potrebno pritrditi stališču, izraženem v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki se sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišče RS z dne 1.4.1994, št. U-I-6/93, da le v članstvu obsojenca v "Kulturbundu" in v očitku, da je bil funkcionar "Heimatbunda", niso podani znaki kaznivih dejanj po 13. in 14.čl. UVS.

Izrek

Zahtevi T.S., vdove obs. J.D., za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Vojaškega sodišča mariborskega vojnega področja z dne 15. 7. 1945, glede obs. J.D. razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne Okrožnemu sodišču v Mariboru v novo sojenje.

Obrazložitev

S sodbo Vojaškega sodišča mariborskega vojaškega področja z dne 15.7.1945 je bil obs. J.D. spoznan za krivega kaznivih dejanj veleizdaje, aktivnega sodelovanja in pomoči okupatorju, pripadništva veleizdajalskim politično-gospodarskim organizacijam okupatorja kot član in funkcionar ter ovaduštva po 13. in 14. členu UVS ter po 1. členu Zakona o vrstah kazni obsojen na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo 5 let, na izgubo političnih in vseh državljanskih pravic za dobo 5 let, na zaplembo celotnega premoženja z omejitvijo, da se družini obsojenca pustijo sredstva za nujno preživljanje, ter na izgon iz kraja prebivanja za dobo 5 let. V izrečeno kazen mu je bil vštet preiskovalni zapor od 12. 6. 1945 do 15. 7. 1945. Iz izpiska iz mrliške matične knjige je razvidno, da je bil J.D. s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 2.1.1948 razglašen za mrtvega.

Odvetnik B.V. iz M. je kot pooblaščenec T.S., vdove obs. J.D., vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije razveljavi navedeno pravnomočno sodbo v delu, ki se nanaša na obs. J.D., ter ugotovi, da dejanje, katerega je bil spoznan za krivega, ni bilo kaznivo dejanje.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije svetnik mag. J.F. je na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP podal odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti, v katerem je navedel, da je zahtevo za varstvo zakonitosti šteti za zahtevo za spremembo pravnomočne sodne odločbe po 416. členu ZKP, ki naj se odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po 13. členu UVS se je štelo za vojne zločince državljane Jugoslavije, okupatorskih dežel ali drugih dežel, ki so bili:

pobudniki, organizatorji, naredbodajalci ter pomagači in neposredni izvrševalci množičnih ubijanj, mučenj, prisilnega izseljevanja prebivalstva ter njegovega odgona v taborišča in na prisilno delo, požigov, uničevanja in ropanja narodne in državne imovine; vsi posamezni posestniki imetij in podjetij v Jugoslaviji, v okupatorskih in drugih deželah, ki so nečloveško izkoriščali delovno silo na prisilno delo odpeljanih ljudi; funkcionarji terorističnega aparata in terorističnih oboroženih formacij okupatorja in domačini v okupatorjevi službi; oni, ki so izvrševali mobilizacijo našega ljudstva za sovražno vojsko. Za narodne sovražnike pa so se po 14. členu UVS šteli vsi aktivni ustaši, četniki in pripadniki ostalih oboroženih formacij v sovražnikovi službi in njihovi organizatorji in pomagači; vsi oni, ki so bili v sovražnikovi službi v kakršnemkoli svojstvu - kot špijoni, ovaduhi, kurirji, agitatorji in slično; vsi, ki so silili ljudstvo, da okupatorjem odda orožje; vsi oni, ki so odpadli od narodne oblasti in delali proti njej; vsi oni, ki so rušili narodno vojsko ali so na drug način pomagali okupatorju; vsi oni, ki so izvršili težke primere umora in ropa in slično.

Iz izreka pravnomočne sodbe izhaja, da naj bi obs. J.D. storil zločinstvo: 1/ s tem, da je bil član veleizdajalske organizacije "Kulturbund" ter kot tak postal funkcionar "Heimatbunda" ter 2/ s tem, da je sodeloval v borbah proti NOV. V izreku pravnomočne sodbe torej niti ni navedeno, da naj bi bil obsojenec član "Kulturbunda" in funkcionar "Heimatbunda" v času med vojno, kaznivo dejanje vojnega zločinstva pa je bilo mogoče storiti le med vojno. Razen tega, kar je v zvezi s tem utemeljeno navedeno v zahtevi za varstvo zakonitosti, pa je z navedbo, da je bil obs. J.D. član "Kulturbunda" in funkcionar " Heimatbunda ", kot inkriminacija opisan le status obsojenca, ne da bi bilo pri tem konkretno navedeno njegovo ravnanje. Zato je potrebno pritrditi stališču, izraženem v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki se sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 1. 4. 1994, štev. U-I-6/93, da le v članstvu obsojenca v "

Kulturbundu " in v očitku, da je bil funkcionar " Heimatbunda ", niso podani znaki kaznivih dejanj po 13. in 14. členu UVS.

Po določilu 14. člena UVS so se sicer za narodne sovražnike smatrali tudi vsi aktivni pripadniki oboroženih formacij v sovražnikovi službi. Tak očitek obsojencu vsebuje izrek pravnomočne sodbe, kjer je navedeno, da je obs. J.D. sodeloval v borbah proti NOV. Vendar pa je v zvezi s tem očitkom pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, zlasti še, ker v izreku pravnomnočne sodbe ni konkretno opisano zatrjevano ravnanje obsojenca, prav tako pa tega tudi ni mogoče razbrati iz obrazložitve pravnomočne sodbe.

Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo tako, da je pravnomočno sodbo glede obs. J.D. razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo Okrožnemu sodišču v Mariboru v novo sojenje (427. člen ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 99/98
• Sodba I Ips 118/95
• Sodba I Ips 297/2002