Sodba I Ips 27/97

Jedro

Za kaznivo dejanje po 1.odst. 138. paragrafa KZ/1929 bi šlo v primeru, če bi obstajal dogovor za izvršitev konkretnega kaznivega dejanja, pri čemer bi moral obstajati dogovor o času, kraju in načinu storitve kaznivega dejanja, ne pa nek splošen dogovor o izvršitvi kaznivega dejanja.

Izrek

Zahtevi M.C., sina obs. J.C., za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 11.8.1948, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani z dne 13.10.1948, spremeni tako, da se obs. J.C. na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je v letu 1947 v D. organiziral združenje, ki ima za cilj izvrševati zločine iz 2. člena ZKLD, s tem, da je organiziral tajno mladinsko organizacijo "demokrat". V ta namen je skliceval mladino iz okolice D. na ilegalne sestanke, kjer so se dogovorili, da bodo pobili miličnike ter na ta način prišli do orožja. Poleg tega so se na sestankih dogovorili, da bodo mladino odvajali od sestankov, in sicer s tem, da so širili vesti, da bo FLRJ propadla in bodo prevzeli oblast DMB. Skupaj z ostalimi člani tega združenja si je postavil nalogo kontrolirati aktivne člane v političnih organizacijah in organe ljudske oblasti. Radi izvrševanja terorističnih nalog je posedoval orožje,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD.

Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Obs. J.C. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 11.8.1948 spoznan za krivega kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD in po 4. členu ZKLD v zvezi z 28., 37. in 58. členom Kazenskega zakonika/1947 (KZ/47) obsojen na 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delom in na 1 leto izgube državljanskih pravic iz tč. a-č 37. člena KZ/47. V izrečeno kazen mu je bil vštet pripor od 30.4.1948 dalje. Vrhovno sodišče LRS v Ljubljani je s sodbo z dne 13.10.1948 pritožbi javnega tožilca ugodilo in je obsojencu kazen odvzema prostosti s prisilnim delom zvišalo na 8 let, kazen izgube državljanskih pravic pa na 3 leta. Z odlokom Predsedstva ljudske skupščine FLRJ o pomilostitvi z dne 3.9.1952 je bila obsojencu kazen znižana na 6 let strogega zapora. Iz dopisa Uprave KPD v L. z dne 2.12.1953 je razvidno, da je bil obsojenec z ukazom ZIS FLRJ z dne 28.11.1953 pomiloščen, tako da mu je bil odpuščen preostanek kazni in je bil dne 29.11.1953 izpuščen na prostost.

Pooblaščenci M.C., sina obs. J.C. (obs. J.C. je dne 7.11.1978 umrl, kar je razvidno iz izpiska iz matične knjige umrlih), so dne 19.12.1996 vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeno pravnomočno sodbo, v kateri navajajo, da uveljavljajo kršitev kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ter kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe. Predlagajo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočno sodbo spremeni tako, da obs. J.C. oprosti "vsake krivde in kazni", stroške kazenskega postopka pa "naloži v plačilo proračunu".

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije dr. Z.F. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti podal mnenje, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, pri čemer je navedel, da sodba sicer ni brez pomanjkljivosti, da pa bi bilo po materialnopravni plati težko oporekati, da obsojencu očitano dejanje ni kaznivo dejanje, ker dejanje ni bilo tako nepomembno, kot je navedeno v zahtevi za varstvo zakonitosti. Po njegovem mnenju bi se morda prej pojavil kakšen pomislek glede dokazne ocene, ker sodba temelji le na priznanju obsojenca, vendar pa pravnomočne sodbe zahteva za varstvo zakonitosti v tej smeri ne izpodbija. Po njegovem mnenju tudi o zatrjevani kršitvi 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki se nanaša le na sodbo Vrhovnega sodišča LRS, ni mogoče govoriti.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD je storil, kdor je v državi ali zunaj nje organiziral društvo, katerega cilj je bil izvrševati zločine iz 2. člena ZKLD, ali društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji ali kdor je postal član takega društva ali ga je na kakršen koli način podpiral. Tako kot za druga dejanja, opredeljena v 3. členu ZKLD, je bilo treba tudi kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD glede na uvodni stavek k 3. členu ZKLD obravnavati v zvezi z določbo 2. člena ZKLD, ki je v 1. odstavku določal, da je kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo vsako dejanje, kateremu je cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev Federativne ljudske republike Jugoslavije ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne: federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast. Potrebno je pritrditi stališču, izraženem v zahtevi za varstvo zakonitosti, da v dejanju obs. J.C., opisanem v izreku pravnomočne sodbe, niso podani znaki kaznivega dejanja, katerega je bil spoznan za krivega. Tudi v razlogih pravnomočne sodbe ni opisano, s katerim ravnanjem naj bi obsojenec zasledoval posledico, opisano v 1.

odstavku 2. člena ZKLD, pač pa je sodišče, ki je obsodilno sodbo oprlo le na zagovor obsojenca, v razlogih sodbe navedlo, da je obsojenec priznal, da je bil namen združbe propaganda proti FLRJ med mladinci tamkajšnjega področja, katere je obsojenec skušal odvajati od OF in političnih sestankov z razširjanjem izmišljotin, da bo FLRJ propadla ter da bodo prišli na oblast DMB.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti tudi ocenjevalo, če v dejanju obs. J.C. niso morda podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja. Obsojencu je bilo namreč v izreku pravnomočne sodbe med drugim očitano, da so se na ilegalnih sestankih dogovorili, da bodo pobili miličnike ter na ta način prišli do orožja. Po določilu 1. odstavka 138. paragrafa Kazenskega zakonika kraljevine Jugoslavije iz leta 1929 (KZ/1929), katerega pravna pravila predpisov, ki so veljali na dan 6. aprila 1941, so se po določilu 4. člena Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941, lahko uporabljala, je šlo za kaznivo dejanje tudi, če sta se dve osebi ali več oseb dogovorili izvršiti zločinstvo, ki ni bilo naravnano zoper obstoj države in njeno ureditev. Vendar je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da v opisanem ravnanju obs. J.C. niso podani znaki kaznivega dejanja iz 1. odstavka 138. paragrafa KZ/1929. Za tako kaznivo dejanje bi šlo le v primeru, če bi obstajal dogovor za izvršitev konkretnega kaznivega dejanja, pri čemer bi moral obstajati dogovor o času, kraju in načinu storitve kaznivega dejanja, ne pa nek splošen dogovor o izvršitvi kaznivega dejanja. Tak konkreten dogovor o izvršitvi kaznivega dejanja pa v izreku pravnomočne sodbe ni opisan. Pri tem je potrebno še pripomniti, da se v izreku pravnomočne sodbe, ki je oprta izključno na zagovor obsojenca, obs. J.C. očita, da se je na sestankih dogovarjal, da bodo pobili miličnike, kar je celo v nasprotju z njegovim zagovorom, ko je povedal, da so razpravljali, da bi pobili nekaj miličnikov, da bi prišli do orožja. Samo posedovanje orožja, kar se tudi očita obsojencu, pa tudi ni bilo niti v ZKLD niti v KZ/1929 določeno kot kaznivo dejanje.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da v dejanju obs. J.C. niso podani znaki kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD in tudi ne znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja. Zato je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je obs. J.C. na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 1. odstavka 96. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 29/97
• Sodba I Ips 117/97
• Sodba I Ips 34/97