Sodba I Ips 17/97

Jedro

Ilegalni prestop meje v času dejanja oz. sojenja (1950) ni bil kazniv.

Izrek

Zahtevi zagovornice obsojenega F.T. za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 30.9.1950, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS z dne 7.11.1950, spremeni tako, da se obsojenca po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da se je od meseca januarja 1950 pripravljal na pobeg preko jugoslovansko-avstrijske meje in da je skušal ta svoj namen izvršiti dne 29.5.1950, ko je na sektorju P. skušal ilegalno prekoračiti jugoslovansko-avstrijsko mejo in pobegniti v Avstrijo, v cilju izvrševanja kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo, a mu je bil ta namen z aretacijo preprečen;

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 2. člena ZKLD.

Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 30.9.1950 je bil F.T. spoznan za krivega kaznivega dejanja po 1. odstavku 2. člena ZKLD in mu je bila izrečena kazen 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic za 2 leti. Na pritožbo obsojenca je Vrhovno sodišče LRS sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazni s sodbo z dne 7.11.1950 spremenilo in F.T. izrečeno kazen znižalo na 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom.

Obsojenčeva zagovornica, odvetnica A.Č.G., je dne 23.12.1996 zoper navedeno pravnomočno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, to je po 1. točki 1. odstavka 420. člena ZKP v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP. Vložnica zahteve ocenjuje, da v opisu dejanja, kakršen je naveden v izreku izpodbijane sodbe, niso uresničeni znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 2.

člena ZKLD. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi tako, da obsojenega F.T. oprosti obtožbe.

Vrhovni državni tožilec, svetnik B.Š., v odgovoru, ki ga je podal v skladu z določilom 2. odstavka 423. člena ZKP, ocenjuje, da je uveljavljana kršitev kazenskega zakona podana in predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi ugodi in pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

V izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je v celoti povzet v izreku te sodbe, se (tako kot v obtožnici) F.T. očita poskus ilegalnega prekoračenja državne meje, pri čemer naj bi to storil s ciljem izvrševanja kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo. Drugi člen ZKLD je v 1. in 2. odstavku določal predvsem splošen objekt kazenskopravnega varstva, to je obstoječo državno ureditev Federativne ljudske republike Jugoslavije oziroma njeno varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne: federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast (1. odstavek), ni pa vseboval inkriminacij dejanj, ki bi predstavljala nevarna dejanja glede navedenih objektov varstva.

Takšne inkriminacije so bile podane v 3. členu ZKLD. Ob upoštevanju načela zakonitosti, po katerem je kaznivo dejanje samo tisto protipravno in nevarno dejanje, ki je vnaprej določeno z zakonom in to na način, da ima vsakdo možnost vedeti, kaj sme in česa ne sme, določb 2. člena ZKLD pri presoji, ali je posamezno dejanje kaznivo, ni mogoče neposredno uporabiti, temveč le v zvezi z posameznimi določbami 3. člena ZKLD oziroma posameznimi dispozicijami posameznih kaznivih dejanj. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da dejanje, opisano v izreku sodbe, ne predstavlja uresničitve kateregakoli izmed dejanj, ki jih je kot kazniva določal Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo. Ilegalen prestop državne meje v času dejanja oziroma sojenja ni bil kazniv. Očitek, da naj bi obsojenec to poskušal s ciljem izvrševanja kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo, pa je povsem nekonkretiziran. Iz navedenega sledi, da dejanje, opisano v izreku izpodbijane sodbe, nima znakov kaznivega dejanja po določbah Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo. Podana je tako kršitev kazenskega zakona, ki je narekovala v skladu z določbo 1. točke 358. člena ZKP in 1. odstavka 426. člena ZKP spremembo izpodbijane sodbe tako kot je razvidno iz izreka te odločbe.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 1. odstavka 96. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 169/99
• Sodba I Ips 249/96
• Sodba I Ips 168/96