Sodba I Ips 118/95

Jedro

Zakonska opredelitev zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast po 2.čl. zakona ni obsegala le golega članstva v KB brez kakršnegakoli konkretnega ravnanja, sodelovanja z okupatorjem in posledic takšnega ravnanja.

Izrek

Zahtevi E.S., sina obsojenega E.Z., za varstvo zakonitosti se ugodi, po uradni dolžnosti pa glede obsojenih F.O. in R.M., in se pravnomočna sodba Sodišča slovenske narodne časti v Ljubljani z dne 2.8.1945 spremeni tako, da se po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obsojeni E.Z., F.O. in R.M. oprostijo obtožbe, da so

v času sovražne okupacije ali v zvezi z njo vsak na kraju svojega bivališča:

1. E.Z. bil član KB, je bil torej udeležen v izdajalski politični organizaciji, ki je stremela za tem, da se deli Jugoslavije (Slovenije) odtrgajo od države ter se protiustavno pripoje Hitlerjevemu Nemškemu Rajhu;

2. F.O. je bil član KB, je bil torej udeležen (kakor pod točko 1);

3. R.M. je bil član KB, je bil torej udeležen (kakor pod točko 1);

s čimer naj bi storili zločin po 2. členu Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo Sodišča slovenske narodne časti v Ljubljani je bilo obsojenih 24 oseb, med njimi tudi E.Z., F.O. in R.M., navedeni trije zaradi zločina po 2. členu Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in narodne vlade Slovenije z dne 9.6.1945, številka 7). E.Z. je bil obsojen na izgubo narodne časti za dobo 6 let, 1 leto težkega prisilnega dela in zaplembo nepremične imovine z zakonitimi omejitvami. F.O. je bil obsojen na izgubo narodne časti za 8 let, R.M. pa na izgubo narodne časti za dobo 6 let in 1 leto lahkega prisilnega dela.

Sin obsojenega E.Z. je preko pravnega zastopnika, odvetnika P.R., dne 18.7.1995 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi je pojasnil, da je njegov oče obsojeni E.Z. umrl dne 13.9.1953. Sodbo je izpodbijal, ker je šlo v obravnavani zadevi za inkriminacijo golega statusa obsojenca, saj je bil spoznan za krivega, da je bil član KB. Pri tem se je skliceval tudi na odločbo Ustavnega sodišča v zvezi z uredbo o vojaških sodiščih.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po uradni dolžnosti je vrhovno sodišče odločilo tudi glede obsojenih F.O. in R.M., ker isti razlogi veljajo tudi glede teh obsojencev.

Obsojeni E.Z., prav tako pa tudi F.O. in R.M., so bili obsojeni zgolj zato, ker so bili člani Kulturbunda (KB). V obrazložitvi sodbe je navedeno, da so v KB pristopili v letih 1939 - 1941, ko je bilo že splošno znano, da deluje KB iredentistično za Nemčijo in je zato navedenim obtožencem "moglo in moralo biti tako rovarjenje znano". Po 2. členu Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast so za zločine in prestopke zoper slovensko narodno čast veljala vsa namerno izvršena dejanja, ki jih sicer ni mogoče označiti za veleizdajo ali pomoč okupatorju pri izvrševanju vojnih zločinov, ki pa so škodovala ali bi utegnila škodovati ugledu in časti slovenskega naroda in njegovi odpornosti, zlasti pod točkami a, b in c 2. člena navedene dejavnosti med drugim je bila navedena tudi udeležba v izdajalskih političnih in vojaških orgnizacijah ali njih podpiranje. Takšna zakonska opredelitev torej ni obsegala le golega članstva v KB brez kakršnegakoli konkretnega ravnanja, sodelovanja z okupatorjem in posledic takšnega ravnanja.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da so bili E.Z., F.O. in R.M. z izpodbijano sodbo dejansko obsojeni zaradi golega članstva v KB, brez navedbe kakršnegakoli izvršitvenega dejanja, pri čemer iz razlogov sodbe sledi le očitek, da bi mogli in morali vedeti za iredentistično delovanje KB. Sodišče slovenske narodne časti v Ljubljani je torej v sodbi celo samo ugotovilo, da niso vedeli za delovanje KB, zato v obravnavanem primeru glede navedenih treh obsojencev sploh ni možno govoriti o obstoju kaznivega dejanja. Navedeni trije obsojenci so bili torej obsojeni za dejanje, ki po zakonu ni bilo kaznivo dejanje, zato jih je vrhovno sodišče ob ugoditvi zahteve za varstvo zakonitosti sina obsojenega E.Z. po uradni dolžnosti pa glede F.O. in R.M., oprostilo obtožbe.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 297/2002
• Sodba U 743/95
• Sodba U 693/95