Sodba I Ips 12/96

Jedro

Izjava o umiku že priglašenega pravnega sredstva je bila mogoča, vendar pa je bilo potrebno, da je imel branilec za umik priglašenega pravnega sredstva posebno pooblastilo.

Izrek

Zahtevi zagovornika obs. V.F. za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se pravnomočni sklep Višjega sodišča v Celju z dne 8.11.1995 glede obs. V.F. razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne Višjemu sodišču v Celju v novo odločitev.

Obrazložitev

Višje sodišče v Celju je s sklepom z dne 8.11.1995 odločilo, da se pritožba V.F. kot obsojenca in kot sina pokojne obsojenke M.F. ter kot polbrata pokojnega obsojenca I.P., vložena zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 15.10.1946 zavrže kot prepozna in nedovoljena.

Zagovornik obs. V.F., odvetnik J.J., je dne 6.12.1995 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti tako zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 15.10.1946, kakor tudi zoper sklep Višjega sodišča v Celju z dne 8.11.1995. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 15.10.1946, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 8.11.1995, spremeni tako, da obsojene V.F., M.F. in I.P. oprosti "krivde in kazni".

Vrhovno sodišče Republike Slovenije o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 15.10.1946 ni moglo odločiti, ker je ugotovilo, da ta sodba glede obs. V.F. ni postala pravnomočna, pač pa je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Celju z dne 8.11.1995. Pri tem je ugotovilo, da odločitev Višjega sodišča v Celju z dne 8.11.1995, ko je s sklepom kot prepozno in nedovoljeno zavrglo tudi pritožbo obs. V.F. zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 15.10.1946, ni pravilna. Iz razlogov sklepa o zavrženju pritožbe zoper sodbo je razvidno, da je Višje sodišče v Celju zavrglo pritožbo obs. V.F. kot nedovoljeno zato, ker je oče obsojenca po zagovorniku dr. M.O.-ju v roku za pritožbo umaknil priglasitev pritožbe in se pri tem skliceval na sporazum z obsojenim sinom V.F., kot prepozno pa je zavrglo pritožbo zoper sodbo zato, ker je ugotovilo, da je rok za pritožbo zoper sodbo pričel teči dne 16.10.1946, potekel pa je 23.10.1946. Pri tej odločitvi se je oprlo na določila I.odstavka paragrafa 79, III.odstavka paragrafa 325 in I.odstavka pragrafa 330 Zakonika o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 31.10.1929 (ZSKP/1929).

Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 15.10.1946 (list. štev.146) je razvidno, da je obs. V.F. po razglasitvi sodbe prijavil pritožbo zaradi izreka o krivdi in kazni. Z vlogo z dne 19.10.1946 (list.štev.176) je sicer odvetnik dr. M.O. kot zastopnik obsojenčevega očeta I.F. podal izjavo, da umika na glavni obravnavi dne 15.10.1946 prijavljeno pritožbo V.F. in se je pri tem skliceval na sporazum z obsojenim sinom V.F. Po določilu III.odstavka paragrafa 325 ZSKP/1929 je bilo sicer mogoče, da sme tisti, ki ima pravico uporabiti pravno sredstvo, pred izteklim rokom od že priglašenega pravnega sredstva odstopiti pismeno ali ustno na zapisnik pri sodišču. Izjava o umiku že priglašenega pravnega sredstva je bila torej mogoča, vendar pa je bilo potrebno, da je imel branilec za umik priglašenega pravnega sredstva posebno pooblastilo. Iz spisa pa ni razvidno, da bi obs.V.F., ki je po izreku sodbe priglasil pritožbo, dal zagovorniku posebno pooblastilo za umik priglašenega pravnega sredstva, zaradi česar njegova izjava o umiku prijavljene pritožbe ni imela pravnih učinkov. Višje sodišče v Celju je zato neutemeljeno kot nedovoljeno zavrglo pritožbo obs. V.F. zoper sodbo sodišča prve stopnje. Prav tako je neutemeljeno zavrglo pritožbo obs. V.F. kot prepozno, saj rok za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje obs. V.F. ni pričel teči že dne 16.10.1946. Obs. V.F., ki je priglasil pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, se namreč vročitvi pismenega odpravka sodbe ni odpovedal, zaradi česar bi mu moral biti glede na določilo I.odstavka paragrafa 333 ZSKP/1929 pismeni odpravek sodbe vročen.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da je Višje sodišče v Celju s sklepom z dne 8.11.1995, s katerim je kot nedovoljeno in prepozno zavrglo tudi pritožbo obs. V.F. zoper sodbo sodišča prve stopnje, kršilo določbe kazenskega postopka, kar je vplivalo na zakonitost sodne odločbe (čl.420/I tč.3 ZKP). Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo tako, da je sklep Višjega sodišča v Celju glede obs. V.F. razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo Višjemu sodišču v Celju v novo odločitev, ki bo torej moralo odločati o pritožbi obs. V.F. zoper sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem pa bo, če bo odločilo v korist obs. V.F., potrebno ocenjevati, ali so razlogi za tako odločitev v korist tudi obsojenima M.F. in I.P. (čl.387 ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 30/2019
• VSC sodba Cpg 130/2004
• VSL sodba I Cp 1118/99