Sodba I Ips 155/99

Jedro

Obs. J.W. je jeseni 1947 res pobegnil s prestajanja prostostne kazni ter nato pobegnil preko meje v Avstrijo. V takem ravnanju obsojenca pa niso bili podani znaki kaznivega dejanja po 1.odst. 2.čl. ZKLD in tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja, saj ilegalni prehod preko državne meje po tedanji zakonodaji ni bil opredeljen kot kaznivo dejanje, iz izreka pravnomočne sodbe pa tudi ne izhaja, da naj bi skupina obsojencev, v kateri je bil tudi obs., pri pobegu iz zapora uporabila silo ali grožnjo.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 12.11.1949 spremeni tako, da se obs. J.W.

1) po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je v jeseni 1947 v M. s skupino več oseb pobegnil iz kazensko-poboljševalnega zavoda, kjer se je nahajal na izdrževanju kazni zaradi kaznivih dejanj po ZKLD, nato ilegalno pobegnil preko državne meje v Avstrijo, kjer je izvrševal kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo vse do 18.6.1949, ko se je ponovno ilegalno vrnil preko meje v Jugoslavijo, kjer je bil aretiran,

ter da je storil s tem kaznivo dejanje po čl.2/I ZKLD.

2) razveljavi se izrek o enotni kazni.

Stroški kazenskega postopka obremenujejo proračun.

Obrazložitev

Z navedeno pravnomočno sodbo je bil obs. J.W. spoznan za krivega kaznivega dejanja po 1. odstavku 2. člena ZKLD. Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da mu je bila za to kaznivo dejanje po 1. odstavku 4. člena ZKLD izrečena kazen 8 let odvzema prostosti s prisilnim delom ter stranska kazen izgube državljanskih pravic za dobo 2 let. Z upoštevanjem kazni 12 let odvzema prostosti s prisilnim delom ter kazni izgube državljanskih pravic za dobo 5 let, ki je bila obsojencu izrečena s sodbo Divizijskega vojaškega sodišča v Celju z dne 25.4.1947, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča JA z dne 12.5.1947 mu je bila nato izrečena po 67. členu Kazenskega zakonika (KZ) ena sama kazen 18 let odvzema prostosti s prisilnim delom ter kazen izgube državljanskih pravic za dobo 5 let. V izrečeno kazen mu je bil vštet pripor od 25.2. do 8.9.1947 ter od 19.6.1949 dalje do nastopa kazni. Z odločbo Predsedstva prezidija LR Slovenije z dne 1.3.1952 je bil pomiloščen tako, da mu je bila kazen odvzema prostosti s prisilnim delom oziroma strogega zapora znižana na 15 let.Iz kazenskega spisa je razvidno, da je bil obs. J.W. na podlagi odločbe državnega sekretarja za notranje zadeve LRS z dne 27.6.1957, dne 28.6.1957 pogojno odpuščen s prestajanja kazni.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije M.V. je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 14.6.1999, in sicer le zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 12.11.1949. Uveljavlja kršitev kazenskega zakona ter v zvezi s tem navaja, da dejanje, zaradi katerega je bil J.W. obsojen, ni bilo kaznivo dejanje.

Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočno sodbo spremeni tako, da J.W. oprosti obtožbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po določilu 1. odstavka 2. člena ZKLD je bilo kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo vsako dejanje, katerega cilj je bil, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev Federativne ljudske republike Jugoslavije ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne: federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast.

Navedbe zahteve za varstvo zakonitosti, da v izreku pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 22.11.1949 ni navedena nobena izvršitvena oblika, prav tako pa tudi ne konkretno ravnanje obsojenca, ki bi pomenilo kaznivo dejanje po 1. odstavku 2. člena ZKLD, so utemeljene. Obs. J.W. je jeseni 1947 sicer res pobegnil s prestajanja prostostne kazni, na katero je bil obsojen s sodbo Divizijskega vojaškega sodišča v Celju z dne 25.4.1947, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča JA z dne 12.5.1947, ter nato ilegalno pobegnil preko meje v Avstrijo. V takem ravnanju obsojenca pa niso bili podani znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 2. člena ZKLD in tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja, saj ilegalni prehod preko državne meje po tedanji zakonodaji ni bil opredeljen kot kaznivo dejanje, iz izreka pravnomočne sodbe pa tudi ne izhaja, da naj bi skupina obsojencev, v kateri je bil tudi obsojenec, pri pobegu iz zapora uporabila silo ali grožnjo. V izreku pravnomočne sodbe pa je tudi povsem nekonkretizan očitek, da je obsojenec v Avstriji vse do 18.6.1949 izvrševal kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo. V izreku pravnomočne sodbe torej ni opisano, kakšna kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo naj bi obsojenec storil. To tudi ni opisano v razlogih pravnomočne sodbe, saj iz le-teh le izhaja, da je obsojenec v Avstriji napram številnim osebam le izražal svoje negodovanje nad prilikami v Jugoslaviji, s katerimi ni bil zadovoljen, v čemer pa niso bili podani znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 2. člena ZKLD.

S pravnomočno sodbo je bil kršen kazenski zakon na škodo obs. J.W., saj v dejanju, opisanem v izreku pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 22.11.1949 niso podani znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 2. člena ZKLD. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper to sodbo, ter je kršitev kazenskega zakona odpravilo tako, da je obs. J.W. na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe, da je storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 2. člena ZKLD.

V izreku pravnomočne sodbe, katero je Vrhovno sodišče Republike Slovenije spremenilo tako, da je obsojenca oprostilo obtožbe, ni bilo odločeno o tem, kakšna kazen je bila obsojencu izrečena za to kaznivo dejanje, pač pa le iz razlogov sodbe izhaja, da mu je bila za to kaznivo dejanje izrečena kazen 8 let odvzema prostosti s prisilnim delom ter stranska kazen izgube državljanskih pravic za dobo 2 let. Zato je bilo potrebno razveljaviti izrek o enotni kazni 18 let odvzema prostosti s prisilnim delom ter izrek o stranski kazni 5 let izgube državljanskih pravic, saj sta bili taki kazenski sankciji izrečeni obsojencu z upoštevanjem kazenskih sankcij iz pravnomočne sodbe Divizijskega vojaškega sodišča v Celju z dne 25.4.1947, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča JS z dne 12.5.1947, zoper katero pa zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 1. odstavka 96. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 21/2005
• Sodba I Ips 55/2009
• Sodba I Ips 99/98