Sodba I Ips 222/97
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Kazenski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:1999:I.IPS.222.97 |
| Evidenčna številka: | VS20691 |
| Datum odločbe: | 02.06.1999 |
| Področje: | POPRAVA KRIVIC |
| Institut: | kaznivo dejanje sovražne propagande |
Jedro
Za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande vključuje tudi načrtno oz. sistematično ravnanje.
Kritiziranje družbenih razmer v takšnih (osebnih) pogovorih, četudi ni utemeljeno, ne more predstavljati propagande, kot se zahteva za obstoj kaznivega dejanja po 118.čl. KZ-51. Tudi po takrat veljavni ustavi (27.čl. Ustave FLRJ iz leta 1946) je bila državljanom zajamčena svoboda govora, ki vključuje tudi pravico izražanja kritičnega osebnega mnenja o družbenih razmerah in nosilcih oblasti.
Izrek
Zahtevi zagovornice obsojenega L.K. za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Vojaškega sodišča v Beogradu z dne 20.5.1953, v zvezi s sodbo Vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu z dne 27.8.1953 spremeni tako, da se obsojeni po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)
o p r o s t i o b t o ž b e ,
da je v neugotovljenem času v letu 1952, z namenom izpodkopati oblast delovnega ljudstva FLRJ, med vojaki svoje enote VP... razširjal sovražno propagando tako, da je blatil polkovno zastavo, blatil maršala Tita s tem, da je rekel, da je maršal Tito prodal Trst za Istro, da je izjavil, da ne bo branil domovine s svojo enoto in da ne bodo uspeli v obrambi, ker jih bodo preplavili napadalci,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje sovražne propagande po 1.
odstavku 118. člena KZ-51.
Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.
Obrazložitev
Vojaško sodišče v Beogradu je dne 20.5.1953 L.K. zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ-51 obsodilo na kazen 3 leta strogega zapora in izgubo državljanskih pravic za eno leto. Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu je s sodbo z dne 27.8.1953 na pritožbo vojaškega tožilca izrečeno kazen zvišalo na 5 let strogega zapora. Obsojenec je bil v priporu od 8.1.1953 do pravnomočnosti sodbe, kazen pa je prestajal do pogojnega odpusta dne 15.6.1955. Navedeni sodbi sta bili obnovljeni v postopku obnove spisa na podlagi sklepa predsednika Okrožnega sodišča v Celju z dne 10.4.1996.
Zagovornica obsojenca je dne 10.4.1996 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeno pravnomočno sodbo. Vložnica uveljavlja kršitev določb kazenskega postopka in kršitev materialnega prava in zatrjuje, da je bil obsojenec žrtev insceniranega procesa. V zvezi z zatrjevano kršitvijo materialnega prava (kazenskega zakona) poudarja, da nihče ne bi smel biti obsojen, niti v letu 1953, za to, ker se ni strinjal s tekočo politiko vojske in države, torej zaradi miselnega delikta. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožbo zoper V. K. zavrne oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje Okrožnemu sodišču v Celju.
Vrhovni državni tožilec, svetnik mag. J.F. je v odgovoru, ki ga je podal v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP, navedel, da v kolikor je bil L.K. obsojen zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ-51, ker je izražal svoje mnenje ali kritične misli, dejanje nima znakov kaznivega dejanja in je bil kršen kazenski zakon v njegovo škodo na način, ki ga določa 1. točka 372. člena ZKP.
Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.
Kaznivo dejanje sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ-51 je storil, kdor je z namenom, da bi izpodkopal oblast delovnega ljudstva, obrambno moč države ali gospodarski temelj socialistične graditve ali da bi razbil bratstvo in enotnost narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije, s sliko, pisano besedo, govorom na shodu ali kako drugače delal propagando proti državni in družbeni ureditvi ali proti političnim, gospodarskim, vojaškim ali drugim pomembnim ukrepom ljudske oblasti. Iz navedene dispozicije kaznivega dejanja sovražne propagande izhaja, da je bilo to kaznivo dejanje moč storiti z izvajanjem propagande proti državni in družbeni ureditvi (ali proti političnim, gospodarskim, vojaškim in drugim pomembnim ukrepom ljudske oblasti) z že navedenim namenom. Iz opisa ravnanja, s katerim naj bi obsojeni storil takšno kaznivo dejanje, ni moč napraviti zaključka, da je obsojeni izvajal propagando. Za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje.
Obsojenec naj bi dejanje storil tako, da je blatil polkovno zastavo, blatil maršala Tita s tem, da je rekel, da je prodal Trst za Istro, da je (obsojenec) izjavil, da ne bo branil domovine s svojo enoto in da ne bodo uspeli v obrambi, ker jih bodo preplavili napadalci.
Takšne izjave ne predstavljajo konkretizacije kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ-51. Iz opisanega ravnanja je moč izvesti sklep o kritičnem oziroma negativnem mnenju obsojenca v zvezi s določitvijo zahodne meje (Trst, Istra) in tudi nerazpoloženje do države oziroma državne oblasti, vendar pa opisano izraženje tudi s povsem nedoločenim očitkom blatenja polkovne zastave ne more predstavljati propagande z namenom, kot ga za obstoj kaznivega dejanja po 1. odstavku 118. člena KZ-51 zahteva navedena določba. Opis inkriminiranega dejanja dopušča sklepanje, da je šlo v opisanem primeru za posamezne izjave v osebnih pogovorih oziroma za izražanje osebnega mnenja o družbenih razmerah. Kritiziranje družbenih razmer v takšnih pogovorih, četudi ni utemeljeno, ne more predstavljati propagande, kot se zahteva za obstoj kaznivega dejanja po 118. členu KZ-51. Tudi po takrat veljavni ustavi (27. člen Ustave FLRJ iz leta 1946) je bila državljanom zajamčena svoboda govora, ki vključuje tudi pravico izražanja kritičnega osebnega mnenja o družbenih razmerah in nosilcih oblasti. Po Zakonu o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96) pa se šteje, da so bile obsodbe za kaznivo dejanje sovražne propagande po 118. členu KZ-51 v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
Na podlagi ugotovitve, da iz opisa dejanja izpodbijane sodbe ne izhajajo znaki očitanega kaznivega dejanja ali znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja po veljavni zakonodaji v času, ko naj bi bilo dejanje storjeno, je Vrhovno sodišče obsojenca na podlagi določbe 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.
Odločba o stroških kazenskega postopka temelji na določbi 1. odstavka 96. člena ZKP.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 22.08.2009
