Sodba I Ips 72/97

Jedro

Ker v času sojenja ni bilo posebnega zakona o kaznivih dejanjih zoper javni red in mir, so bile z veljavnimi predpisi kazenskega prava očitno mišljene določbe Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki so se uporabljale kot pravna pravila.

Izrek

Zahtevi zagovornice obsojenega S.K. za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrožnega sodišča v Postojni z dne 16.12.1949 spremeni tako, da se obsojenec po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

o p r o s t i o b t o ž b e ,

1. da je v letu 1948 neugotovljenega dne šel ilegalno v Trst in ponovno bil tam skupaj s kasneje pobeglim V.V.;

2. da je približno v istem času H.R.-ju sam ali po drugi osebi preskrbel iz Trsta in mu izplačal 17.000 din,

s čimer naj bi storil pod točko 1. in 2. kaznivo dejanje zoper javni red in mir.

Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je bil S.K. zaradi dejanj opisanih v izreku te sodbe, ki jih je Okrožno sodišče v Postojni pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zoper javni red in mir, obsojen na 14 mesecev odvzema prostosti. Iz podatkov kazenske evidence Ministrstva za pravosodje RS je razvidno, da je takšna sodba postala pravnomočna.

Zagovornica obsojenca je dne 30.12.1996 zoper navedeno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 1.,2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP, s predlogom, da Vrhovno sodišče pravnomočno sodbo spremeni oziroma razveljavi. V njej navaja, da je bil obsojenec zaprt 13 mesecev, še preden mu je bila izrečena pravnomočna sodba, da mu sodba nikoli ni bila vročena, tako da se zoper njo ni mogel pritožiti. Na obravnavi se niso izvajali dokazi oziroma je bila zaslišana ena sama priča. Sodba ni imela razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so bili ti med seboj v nasprotju. Postavlja se tudi vprašanje, ali je dejanje, zaradi katerega je bil obsojen, sploh kaznivo dejanje. Zagovornica je dne 5.3.1997 vložila dopolnitev zahteve, v kateri ponavlja, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno, za katero kaznivo dejanje zoper javni red in mir je bil S.K. obsojen, podana je zato kršitev kazenskega zakona glede vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega se obsojenec preganja, sploh kaznivo dejanje.

Vrhovni državni tožilec, svetnik mag. J.F. je v odgovoru, ki ga je podal v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP, ocenil, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, ker dejanje obsojenca takrat, ko je bilo storjeno, ni bilo v zakonu določeno kot kaznivo dejanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

V obravnavani kazenski zadevi je Vrhovno sodišče o zahtevi zagovornice obsojenca za varstvo zakonitosti glede na to, da kazenski spis ni ohranjen, lahko odločalo le na podlagi pravnomočne prvostopne sodbe. Iz izpodbijane sodbe je razvidno, da je bil obsojeni S.K.

obtožen treh kaznivih dejanj in da je bil za eno dejanje, ki je v sodbi pravno opredeljeno kot kaznivo po 8. točki 3. člena ZKLD, oproščen obtožbe, za dve dejanji, ki sta pravno opredeljeni kot kaznivo dejanje zoper javni red in mir pa obsojen, pri čemer je glede te pravne opredelitve v obrazložitvi sodbe navedeno le, da je "obtoženca obsodilo po splošno veljavnih predpisih kazenskega prava". Ker v času sojenja ni bilo posebnega zakona o kaznivih dejanjih zoper javni red in mir, so bile z veljavnimi predpisi kazenskega prava očitno mišljene določbe Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki so se uporabljale kot pravna pravila. Ta zakonik je sicer v 15. poglavju vseboval 12 kaznivih dejanj zoper javni red in mir, vendar pa dejanji, za kateri je bil obsojeni S.K. spoznan za krivega, nimata zakonskih znakov nobenega od teh kaznivih dejanj. Pritrditi je torej treba stališču vložnice zahteve in mnenju državnega tožilca, da opisani ravnanji obsojenca nimata znakov nobenega kaznivega dejanja po veljavni zakonodaji v času, ko naj bi bilo dejanje storjeno. Zato je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo tako, da je izpodbijano sodbo spremenilo in obsojenca na podlagi določbe 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

Odločba o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 1.

odstavka 98. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 263/96
• Sodba I Ips 202/95
• Sodba I Ips 231/96