Sodba I Ips 38/98

Jedro

Sodba se ne sme opirati na dokaze, ki so bili pridobljeni pri hišni preiskavi v navzočnosti le ene priče.

Izrek

Zahtevi zagovornika obs. I.V. za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Krškem z dne..., in Višjega sodišča v Ljubljani z dne..., razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

S pravnomočnima sodbama, navedenima v uvodu in izreku te sodbe, je bil obs. I.V. obsojen zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje mamil po 1. odstavku 245. člena KZ SFRJ na 6 mesecev zapora.

Zoper sodbi je zagovornik obsojenca pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti sicer iz vseh razlogov po 1. odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), obrazlaga pa le bistveno kršitev določb 3. odstavka 216. člena tega zakona. Hišna preiskava dne... naj bi bila opravljena namreč v navzočnosti le ene priče, namesto dveh, kot je predpisano, zato se sodbi ne bi smeli opirati na dokaze, pridobljene pri tej hišni preiskavi in na dokaze, ki izvirajo iz njih. Predlaga, da se izpodbijani sodbi razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

Zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po določbah 4. odstavka 36. člena Ustave Republike Slovenije in 3. odstavka 208. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP - 77), ki se je uporabljal v času tega preiskovalnega dejanja, sta morali biti pri hišni preiskavi navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Čeprav ta zakon ni izrečno določal, da dokazi, ki so bili pridobljeni pri nezakonito izvedeni hišni preiskavi, ne morejo biti uporabljneni v kazenskem postopku, so po stališču vrhovnega sodišča dokazi, pridobljeni s kršitvijo ustavno zavarovane človekove pravice do nedotakljivosti stanovanja, nedovoljeni in se sodbi ne bi smeli opirati nanje, ne glede na to, ali je to zakon izrečno predpisal ali ne. To stališče izhaja iz dejstva da je ZKP - 77 kot prepovedane dokaze označil že take, ki so bili pridobljeni s kršitvijo zakona (npr. nepravilno zaslišanje obdolženca, priče ali izvedenca), tembolj je morala taka posledica veljati za dokaze, pridobljene s kršitvijo ustave. Sodišči prve in druge stopnje sta morali po vložitvi obtožnice uporabljati ZKP, ki velja od.... Ta je v 219. členu izrečno predpisal, da se sodba ne sme opirati na dokaze, ki so bili pridobljeni pri hišni preiskavi, če je bila opravljena brez navzočnosti dveh prič. Po določbah 2. odstavka 18. člena istega zakona se sodba tudi ne sme opirati na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi je po 36. členu Ustave tudi nedotakljivost stanovanja, niti na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Uporaba nedovoljenih dokazov je po določbi 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka, zaradi katere se mora sodba razveljaviti.

V obravnavanem primeru je preiskovalni sodnik takratnega Temeljnega sodišča v Novem mestu dne... izdal odredbo, da delavci UNZ Krško opravijo hišno preiskavo stanovanjske hiše obs. I.V. v T in pripadajočega gospodarskega poslopja z namenom, da se najdejo mamila. V zapisniku o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča (l. št. 13) je pod točko b) navedeno, da je bil pri hišni preiskavi navzoč kot priča le F.K. iz T in samo ta je zapisnik tudi podpisal kot priča, torej je točna trditev v zahtevi za varstvo zakonitosti, da pri hišni preiskavi nista bili navzoči dve priči. Dokazi, ki so bili najdeni pri preiskavi stanovanjske hiše (v dnevni sobi) in gospodarskega poslopja (na podstrešnju), listine in fotografije, ki zaznamujejo najdbo, uničenje in kemično analizo teh dokazov v tem obsegu ter izpovedbe oziroma zagovori o teh dokazih, so zato nedovoljeni dokazi. Sodbi se kljub temu opirata nanje, saj iz zapisnika o glavni obravnavi, iz izreka in obrazložitve obeh sodb izhaja, da so bili ti dokazi izvedeni v celotnem obsegu, na njihovi podlagi sta sodišči ugotovili vrsto in celotno količino mamila, ki je navedena v izreku in na te dokaze se sodbi sklicujeta tudi v obrazložitvi.

Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da se sodbi opirata na nedovoljene dokaze, kar je bistvena kršitev določb kazenskega postopka v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, zaradi katere se sme na podlagi 2. točke 1. odstavka 420. člena istega zakona vložiti zahteva za varstvo zakonitosti. Narava te kršitve pa narekuje razveljavitev obeh sodb v celoti ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev in sojenje, zato je Vrhovno sodišče v skladu s 1. odstavkom 426. člena tako odločilo.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pred glavno obravnavo na podlagi 1. in 4. odstavka 83. člena ZKP v skladu z 2. odstavkom 18. člena istega zakona izločiti zapisnik o hišni preiskavi ter tiste dele ovadbe, fotografij, potrdila o zasegu in zapisnika o uničenju konoplje, zapisnika preiskovalnega sodnika o ogledu kraja najdbe konoplje, odredbe za kemično analizo vzorcev, strokovnega mnenja Centra za kriminalistično-tehnične preiskave, izpovedb D.A. in F.B., iz katerih izhajajo podatki o količini konoplje, ki je bila najdena v prostorih stanovanjske in gospodarske stavbe. S temi dokazi bi se namreč moglo dokazovati bistveno drugačna teža kaznivega dejanja, čeprav so bili pridobljeni pri hišni preiskavi, opravljeni brez oseb, ki bi morale biti navzoče, torej v nasprotju z 219. členom ZKP ali pa izvirajo iz teh dokazov.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009