Sodba I Ips 251/96

Jedro

Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju goljufije je ustvaritev zmotne predstave pri oškodovancu oziroma puščanje oškodovanca v zmoti, tako kaznivo dejanje pa ostane pri poskusu, če storilec opisanega namena, torej pridobitve premoženjske koristi, ne doseže.

Izrek

Zahtevi vrhovne državne tožilke Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne..., spremeni tako, da se obsojena D.P. in B.Š. na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprostita obtožbe,

da sta:

obs. D.P. z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, poskusil spraviti drugega z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljati, da ta v škodo tujega premoženja kaj stori, s tem, da se je dne... po prometni nezgodi, ki jo je povzročil sam ob... v... tako, da se je s kombiniranim vozilom znamke..., zaletel v drevo, odpeljal do gostinskega lokala, od koder je po telefonu poklical B.Š. in se z njim dogovoril, da bo le-ta odpeljal poškodovani avtomobil na policijsko postajo G ter lažno prijavil, da je on povzročil prometno nezgodo, saj drugače obs.D.P. na podlagi sklenjenega kasko zavarovanja in prijave prometne nezgode tako, kot se je zgodila v resnici, ne bi prejel od zavarovalnice odškodnine v višini 258.825,00 SIT, ker je povzročil prometno nezgodo v času, ko je vozil vozilo pod vplivom alkohola, s tem pa je začel izvrševanje naklepnega kaznivega dejanja, vendar ga ni dokončal, ker so policisti policijske postaje G ob prijavi prometne nezgode s strani B.Š. ugotovili, da on ni vozil omenjenega vozila in povzročil prometno nezgodo, temveč da je bil to obs. D.P.;

obs. B.Š., da je drugemu naklepoma pomagal pri poskusu kaznivega dejanja goljufije s tem, da se je na prošnjo D.P. in na podlagi njunega dogovora dne... pripeljal s poškodovanim kombiniranim vozilom..., na policijsko postajo G in lažno prijavil, da je on povzročil prometno nezgodo, z namenom, da bi na podlagi takšne prijave na policiji in kasko zavarovanja zavarovalnica izplačala odškodnino, do katere bi z njegovo pomočjo prišel D.P.,

in da sta s tem storila: obs. D.P. kaznivo dejanje poskusa goljufije po 1. odstavku 217. člena v zvezi z 22. členom KZ, obs. B.Š. pa kaznivo dejanje pomoči k kaznivemu dejanju poskusa goljufije po 1. odstavku 217. člena v zvezi z 22. in 27. členom KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obsojencev obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

S sodbo Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne..., sta bila spoznana za kriva, in sicer: obs. D.P. kaznivega dejanja poskusa goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ v zvezi z 22. členom KZ, obs. B.Š. pa kaznivega dejanja pomoči k poskusu goljufije po 1. odstavku 217.

člena KZ v zvezi z 22. in 27. členom KZ. Na podlagi 50. člena KZ jima je sodišče izreklo pogojni obsodbi, v kateri jima je določilo kazni 3 mesecev zapora s preizkusno dobo 1 leta. Po razglasitvi sodbe sta se obsojenca, prav tako pa tudi okrožna državna tožilka, odpovedala pravici do pritožbe zoper sodbo in tudi pismenemu odpravku sodbe, ki je tako postala pravnomočna dne....

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije je zoper pravnomočno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku ter predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojena D.P. in B.Š. na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprosti obtožbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pritrditi je potrebno stališču, izraženem v zahtevi za varstvo zakonitosti, da v izreku sodbe opisana ravnanja obsojencev pomenijo le pripravljalna dejanja. Pri oceni, ali gre za fazo pripravljalnega dejanja oziroma že za fazo poskusa kaznivega dejanja, je potrebno najprej ugotoviti, katero ravnanje je za določeno kaznivo dejanje izvršitveno dejanje. Kadar je izvršitveno dejanje izrecen sestavni del zakonskega opisa kaznivega dejanja, torej eden izmed njegovih znakov, je poskus takega kaznivega dejanja podan, brž ko ga je storilec storil. Kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ stori tisti, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju goljufije je torej ustvaritev zmotne predstave pri oškodovancu oziroma puščanje oškodovanca v zmoti, tako kaznivo dejanje pa ostane pri poskusu, če storilec opisanega namena, torej pridobitve premoženjske koristi, ne doseže. Iz opisa dejanj v izreku pravnomočmne sodbe je razvidno, da nobeno od izvršitvenih dejanj ni bilo storjeno, saj do zavarovalnice kot potencialnega oškodovanca lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin sploh ni prišlo, pač pa so policisti že ob sami prijavi prometne nezgode ugotovili, da se ni tako pripetila, kot je pri prijavi prikazoval B.Š., medtem ko je D.P. v prijavi zavarovalnici z dne... podal pravi opis prometne nezgode. V dejanjih obsojenih D.P. in B.Š., opisanih v izreku pravnomočne sodbe, torej niso podani znaki kaznivih dejanj, katerih sta bila spoznana za kriva. V njunih dejanjih pa tudi niso podani znaki kaznivega dejanja krive ovadbe po 3. odstavku 288. člena KZ oziroma kaznivega dejanja napeljevanja k temu kaznivemu dejanju, prav tako pa tudi ne znaki kaznivega dejanja dogovora za kaznivo dejanje po 298. členu KZ, saj je za kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ predpisana kazen zapora do 3 let, kaznivo dejanje dogovora za kaznivo dejanje po 298. členu KZ pa stori, kdor se s kom dogovori, da bosta storila kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen 5 let zapora ali hujša kazen.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da je bil z obsodilno sodbo na škodo obsojencev kršen kazenski zakon, saj v dejanjih, katerih sta bila spoznana za kriva, niso podani znaki kaznivih dejanj. Zato je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je obsojena D.P. in B.Š. na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 1. odstavka 96. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 143/98
• Sodba I Ips 321/2002
• Sodba I Ips 23/2005