Sodba I Ips 261/93

Jedro

Pravnomočna sodba sicer pravilno ugotavlja, da je bilo obsojenčevo obširno pisanje sramotilni spis. Njegov spis, v katerem je izražal kritične misli do anomalij tedanje družbe, je bil naperjen le proti komunizmu, torej politični podlagi tedanje družbe, ne pa tudi proti tedanji družbeni in državni ureditvi sami, kot je ta bila določena v ustavah FLRJ in LRS iz let 1946 oziroma 1947 ter v zveznem in republiškem ustavnem zakonu iz leta 1953. Kaznivo dejanje sovražne propagande po členu 118/I KZ/1951 je bilo namenski delikt in je bilo podano le tedaj, če je imel storilec poseben namen, da bi izpodkopal oblast delovnega ljudstva ali gospodarski temelj socialistične graditve, to je z ustavo določeno ureditev države. S tem ko je napadena sodba obsojenčev namen in to ne le v izreku, marveč tudi v obrazložitvi, ugotavljala le na podlagi same vsebine izjave, ne da bi nedvomno ugotavljala njegov namen kot subjektivni element tega kaznivega dejanja, pa je ravnala tudi v nasprotju že s tedanjo sodno prakso.

Izrek

Zahtevi generalnega državnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba okrožnega sodišča iz leta 1956 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS spremeni tako, da se obs. po členu 350 točka 1 ZKP oprosti obtožbe 1.) da je z namenom, da bi izpodkopal oblast delovnega ljudstva in gospodarski temelj socialistične ureditve, s pisano besedo delal propagando proti državni in družbeni ureditvi v FLRJ s tem, da je izročil pomladi 1955 H.J., na njegovem stanovanju v K. v čitanje, potem pa v juniju 1955 K.V. pred svojim stanovanjem v K., v prepis lastnoročno napisan sestavek na 125 straneh, ki ga je nameraval priobčiti v inozemstvu in v katerem med drugim pod izrazom "komuna" odn. "komunizem", s katerim označuje tudi družbeno ureditev v FLRJ, navaja: a) pod naslovom "Uvod..." s komunizmom lahko nazivamo način, s katerim so manjvredni sloji človeštva s prevaro zavojevali del sveta, ki ga drže v svojih temnih krempljih duševne in telesne zaostalosti - inkvizicije. Z vso pravico pa jih imenujemo manjvredni sloji ali podludje, ker so ti proti vsem naravnim zakonom vzeli pravice zavojevati in zasužnjiti človeka, ki je po naravi svobodno bitje, odvzem svobode pa je največji zločin, za katerega pa ne moremo obsoditi človeka, pač pa podčloveka ali njegovo skupnost t.j. komunizem... Največja tragika je v tem, da svobodni svet ne razume jedra mamljivega napoja komune, ki s prevaro zajema svoje žrtve in jih okuži z neozdravljivo boleznijo. Nato pa je zaman iskati zdravila proti raku človeštva - komuni, ki ni nikaka politična stranka. V njej so zastopani podljudje, ki v svojih manjvrednostnih občutkih kujejo naklepe za zavojevanje naprednega sveta, komunizem je zarota barbarov napram poštenemu naprednemu duhu - civilizaciji. Njihova zgradba je povezana s skrivnim terorjem, ki je vkljub rafiniranosti očrtan vsemu svetu. Kar je ustvarila tisočletna kultura, je komuna spremenila v barbarstvo. Svoboden človek je postal hlapec - suženj, ki je po svojih pravicah nižji od živali, služiti pa mora ponižno svojim gospodarjem in jih slaviti po božje ... Pri vsem tem pa ni misliti na stavko ali upor, kajti ena prvih nalog članov komune oz. partije je bila uničenje naroda, vseh svobodoljubnih ljudi, ki dan za dnem polnijo koncentracijska taborišča pod vodstvom novoopevanega socialističnega sistema... Danes je doba polnega tlačanstva, kjer dajemo tkzv. skupnosti prav vse kot sužnji, ki so bili brezpravni in jih je imel gospodar pravico ubiti. Od te skupnosti pa jemlje samo vodilna kasta, ki vkljub revščini naroda razpolaga z razkošjem faraonov in imperatorjev in v takem svitu dela propagandne pohode po svetu ter tako deli v Indiji in Abesiniji zlate medalje, medtem ko neusmiljeno požira svoje svobodne brate ...V tem času pa je vidna tudi propaganda o miru... Za tem pa se zopet skriva želja vrhov naše komune. Dobro vedo, da bo narod nad njim obračunal ob najmanjšem viharju ... V notranje zadeve pa se bo ob dani priliki vmešal sam narod in obračunal z biriči in pirati". b) pod naslovom "Komunistična okupacija", s katero označuje "najbolj tragično dobo, kar jo je zabeležila zgodovina slovenskega naroda ... zločin nad svobodnim človeškim duhom ali komunistično posilstvo ... "Izrazi komune, ki za seboj skrivajo neizmerno tragiko, so zelo blesteči... Nacionalizacija - pregnati ali zapreti lastnike podjetij in si brez plačila prisvojiti imetje - ta način je sličen barbarstvu iz preteklih stoletij, ko so tkzv. morski pirati plenili in ropali po deželi ... zadružništvo v ideji lepa zamisel ali v izvedbi vzeti kmetu zemljo in posestvo ter ga prisiliti k skupni obdelavi zemlje ... agrarna reforma, vzeti zemljo dotičnemu, ki jo ima, dati pa onemu, ki jo nima, zelo mamljivo za pridobivanje pripadnikov ... Tako je država vse nacionalizirala in dodelila enakopravnost vsem državljanom. Tako izgleda propaganda komune. Res je bilo vsem odvzeto vse ter oddano skupnosti, tovarne delavcem, kmetom zadruge, a od tega se morajo delavci in kmeti izživljati samo pri delu, za katerega prejemajo samo hrano, sad ostane v rokah komune in g a je deležen samo njihov pripadnik iz najvišjih krogov, ki je sposoben vihtenja biča. Na ta način pride v tem sistemu do ostvarjanja dobrin, za katere država nima nobenih izdatkov, ker je vse ustvarjeno s suženjskim delom... Podjeten in zdrav narod pa je postal tih in nesrečen, ne da bi vedel, kdaj se mu stečejo dnevi robstva... Edina pravica, ki jo imajo, je še tlačanstvo, za posameznike samo brezpomemben člen izkoriščevalskega sistema... Vkljub smrtni nevarnosti pa gredo svobodni državljani v beg iz države - iz gnezda komunizma ... Narod se izogiba drug drugemu, kajti v sistemu pomanjkanja se kulturna stopnja znatno manjša in ljudje se eden drugemu zdijo ovaduhi in hijene, ki se v zavisti med seboj žro... Tako smo bili z okupacijo komune ponižani na najnižje stopnje živali... Zato za nas, ki smo padli v to robstvo, še ni končana vojna. Borimo se s skrivnimi sredstvi, ki poleg nesposobnosti vodstva primorajo pospešitev propada gospodarstva v državi, katerega življenje se umetno vzdržuje s tiranijo in suženjskim delom večina državljanov...Ljudje, ali bolje rečeno podljudje, ki so slepo vdani točnemu sistemu zasužnjevanja svobodomiselnih ljudi imajo vso pravico, kajti za obdržanje oblasti je to nujno potrebno, ker vseh zverstev ni sposoben normalno razvit človek, zato pa je ta zverinski sistem oprt na človeške hijene, ki neusmiljeno iščejo svoje brezpravne žrtve..." c) pod naslovom "Svarilo zapadu": "Doživeli smo vojno in vse strahote te dobe, vendar se ti časi in dogodki ne morejo niti primerjati z okupacijo komune, v kateri smo izgubili vse pridobitve tisočletne človeške kulture. Svobodna vera se je morala umakniti brezglavemu čaščenju in malikovanju do komunističnih voditeljev. Svobodna kultura in napredek sta se morala umakniti aziatskemu barbarstvu. Privatna lastnina in bogastvo sta postala plen komunistične zveri... Na podrtih temeljih kulture je komuna zgradila nov svet. Za to gradnjo pa je pridobila najpodlejši proletariat... Hlapci in delomrzneži od nekdaj preganjani izrodki človeške družbe postanejo po zmagi komune najvišji predstavniki, ki upravljajo državo gospodarsko in politično. Zato je vodstvo naše države v rokah proletariata, ki bi po vsej pravici moral ostati v koncentracijskih taboriščih, katera bi bila namenjena za propagatorje komune v stari predvojni Jugoslaviji... Kakor je komuna masovna organizacija, tako naj bo tudi boj za uničenje komunistične zveri masoven ...Spoznavajte neizmerne globine podlosti aziatskega barbarskega sistema, ki skriva v svoji globini nerazumljive grozote, držite se načela, klin se s klinom izbije, teror nadvladajte še z večjim terorjem..." 2.) z namenom, da bi s propagando s pisano besedo proti državni in družbeni ureditvi FLRJ izpodkopal oblast delovnega ljudstva, oddal avstrijskemu državljanu na svojem stanovanju v K. dve pismi z datumom, naslovljeni na osebi v Zap. Nemčiji in v Avstriji z naročilom, da jih odda v tujini na pošto, v katerih med drugim navaja: "Lahko si misliš, da se počutimo kot sužnji, ki delajo samo za ubogo hrano... V splošnem pa je še večji revež tisti, kdor se ne poda režimu in ne gre po njihovi začrtani poti - sam ne morem tega storiti, da bi stopil v vrsto tiranov, ki teptajo ubogi narod... Tako smo postali po vojni skupna last celotnega izkoriščevalskega sistema, ki v svoji podlosti in poniževanju ljudi ne najde primera na zapadu, pač pa je to plod aziatske kulture. Tako delamo iz dneva v dan brez cilja za bodočnost kot živali... V svet pa propagiramo socializem in mir, da s tem zakrijemo svojo trhlo zgradbo, katero drži samo teror nad državljani - sužnji ... porušeno imamo vso kulturo in uničene osnovne človeške pravice, smo brez pravice govora, brez svobodnega tiska ... Vse življenje upravlja komunistična partija, na najvišjih položajih najdeš pometače, hlapce, čevljarje in postopače brez poklica, ki so v času vojne s prevaro naroda prišli na oblast ... Izčrpanje do skrajnosti duševno in fizično za komunistične trinoge, t.j. program internacionale... zasužnjenje vsega človeštva..." nakar sta bili pismi avstrijskemu državljanu še istega dne pri o bmejnem carinskem pregledu zaseženi, s čimer je torej začel izvršitev naklepnega kaz. dejanja, pa ga ni dokončal, s čemer naj bi storil pod točko 1.) kaznivo dejanje sovražne propagande po členu 118/I KZ/1951, pod točko 2.) pa kaznivo dejanje poskusa kaznivega dejanja sovražne propagande po členu 118/I v zvezi s členom 16 KZ/1951.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bil obs. spoznan za krivega pod točko 1.) izreka kaznivega dejanja sovražne propagande po členu 118/I KZ/1951, pod točko 2.) pa kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja sovražne propagande po členu 118/I v zvezi s členom 16 KZ/1951. Obsojen je bil za prvo kaznivo dejanje na 4 leta in 6 mesecev strogega zapora, za drugo na 1 leto strogega zapora, nato pa mu je bila izrečena enotna kazen 5 let strogega zapora. V to kazen mu je bil vštet preiskovalni zapor. Po členu 33/I in III KZ/1951 mu je bila izrečena tudi kazen začasne omejitve državljanskih pravic. Plačila stroškov kazenskega postopka je bil obsojenec oproščen. Zoper to pravnomočno sodbo je generalni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je trdil, da je bil z njo kršen kazenski zakon, ker dejanji, za kateri je bil V.O. obsojen, nimata znakov kaznivih dejanj. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena. Pravilno poudarja generalni državni tožilec v svoji zahtevi za varstvo zakonitosti, da v izreku pravnomočne sodbe, kljub njeni obširnosti, niso navedeni znaki kaznivih dejanj sovražne propagande. Po določbi člena 118/I KZ/1951 je bil dejanski stan kaznivega dejanja sovražne propagande: "Kdor z namenom, da bi izpodkopal oblast delovnega ljudstva, obrambno moč države ali gospodarski temelj socialistične graditve ali da bi razbil bratstvo in enotnost narodov FLRJ, s sliko, pisano besedo, govorom, na shodu ali kako drugače dela propagando proti državni in družbeni ureditvi ali proti političnim, gospodarskim, vojaškim ali drugim pomembnim ukrepom ljudske oblasti..." Od teh znakov se obsojencu v napadeni sodbi očita, da je bil njegov namen, ko je s pisano besedo delal propagando proti državni in družbeni ureditvi - izpodkopati oblast delovnega ljudstva in gospodarski temelj socialistične ureditve. Pri tem napadena pravnomočna sodba sicer pravilno ugotavlja, da je bilo obsojenčevo obširno pisanje sramotilni spis, napačno pa je bilo ugotovljeno, da je z njim, ko naj bi delal propagando proti državni in družbeni ureditvi, nameraval izpodkopati oblast delovnega ljudstva. Njegov spis, v katerem je izražal kritične misli do anomalij tedanje družbe, je bil naperjen le proti komunizmu, torej politični podlagi tedanje družbe, ne pa tudi proti tedanji družbeni in državni ureditvi sami, kot je ta bila določena v ustavah FLRJ in LRS iz let 1946 oziroma 1947 ter v zveznem in republiškem ustavnem zakonu iz leta 1953. Da bi bil njegov spis naperjen proti tedanji gospodarski ureditvi z namenom njenega izpodkopavanja pa iz izreka napadene sodbe tudi ne izhaja. Nadalje ima zahteva za varstvo zakonitosti tudi prav, ko trdi, da v izreku ni navedeno nobeno takšno dejstvo, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da je imel obsojenec namen izpodkopati, to je uničiti oblast delovnega ljudstva in gospodarski temelj socialistične ureditve. Kaznivo dejanje sovražne propagande po členu 118/I KZ/1951 je bilo namreč namenski delikt in je bilo podano le tedaj, če je imel storilec poseben namen, da bi izpodkopal oblast delovnega ljudstva ali gospodarski temelj socialistične graditve, to je z ustavo določeno ureditev države. S tem ko je napadena sodba obsojenčev namen in to ne le v izreku, marveč tudi v obrazložitvi, ugotavljala le na podlagi same vsebine izjave, ne da bi nedvomno ugotavljala njegov namen kot subjektivni element tega kaznivega dejanja, pa je ravnala tudi v nasprotju že s tedanjo sodno prakso (dr. Bogdan Zlatari†: Krivi†ni zakonik u praktičnoj primjeni, II. zvezek, Zagreb, 1958, stran 43). V ravnanju obs., opisanem v izreku pravnomočne sodbe, torej ni znakov kaznivega dejanja sovražne propagande po členu 118/I KZ/1951 oziroma poskusa tega kaznivega dejanja po členu 118/I v zvezi s členom 16 KZ/1951, niti kakšnega drugega kaznivega dejanja. Njegovo dejanje namreč nima niti znakov kaznivega dejanja po členu 174 KZ/1951, saj z njim ni žalil države, njenih organov in predstavnikov. Glede na to, da je senat Vrhovnega sodišča RS ugotovil, da je dejanji, za kateri je bil obs. spoznan za krivega, sploh nimata znakov kaznivih dejanj po členu 118/I KZ/1951 ter po členu 118/I v zvezi s členom 16 KZ /1951, se mu ni bilo treba posebej ukvarjati še z nadaljnjimi trditvami zahteve za varstvo zakonitosti, da napadena sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ter da so bile kršene določbe KZ/1951 o steku kaznivih dejanj. Po povedanem je bilo treba ob ugoditvi zahtevi generalnega državnega tožilca RS za varstvo zakonitosti napadeno pravnomočno sodbo spremeniti tako, da se obs. po členu 350 točka 1 ZKP oprosti obtožbe, da je storil kaznivo dejanje sovražne propagande po členu 118/I KZ/1951 ter poskus tega kaznivega dejanja po členu 118/I v zvezi s členom 16 KZ/1951. Določbe ZKP prejšnje Jugoslavije so bile v tej odločbi uporabljene v zvezi s čl. 4/I ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 26/94
• Sodba IV Ips 25/94
• Sodba I Ips 255/93