Sodba I Ips 197/94

Jedro

1. Za politično sodelovanje s sovražnikom ni dovolj posplošena trditev, da je obs. sodeloval v času vojne z določenimi voditelji bele garde, temveč bi bilo treba obsojenčevo delovanje tudi konkretno opisati, da bi bilo iz tega razvidno, ali je politično sodeloval s sovražnikom. Prav tako ni konkretno opisano, kako je pomagal sovražniku pri izvajanju prisilnih ukrepov proti prebivalstvu Jugoslavije, zato opisano dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja po 6. točki 3. člena ZKLD.

2. Kaznivo dejanje po 10. členu ZKLD ne pomeni vsako poslovanje v času okupacije, ki je posredno ali neposredno povezano s sovražnikom, ampak je odločilno, kakšen je bil obseg in pomembnost takšnega poslovanja za sovražnika.

Izrek

Zahtevi javnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani v obsodilnem delu spremeni tako, da se obs.

po členu 350 točka 1 ZKP.

o p r o s t i o b t o ž b e ,

1) da je bil v letu 1941, 1942 in 1943 med idejnimi pobudniki, organizatorji in propagatorji be-ga na V. ter je kot tak imel zveze in sodeloval z znanimi vrhniškimi voditelji be-ga Z. S., M. M., H.I. ter drugimi vidnimi pripadniki be-ga, oficirji in organizatorji, torej je v času vojne in okupacije politično sodeloval s sovražnikom in mu pomagal pri izvajanju prisilnih ukrepov proti prebivalstvu Jugoslavije;

2) da je kot lastnik opekarne na V. med vojno gospodarsko sodeloval s sovražnikom in okupatorjem s tem, da je veliko količino izdelane opeke dobavil za gradnjo bunkerjev in drugih vojno važnih objektov, torej je proizvajal in dobavljal predmete, ki so krepili gospodarsko moč in vojni potencijal sovražnika, s čemer naj bi storil pod točko 1) kaznivo dejanje po členu 3 točka 6 ZKLD in pod točko 2) kaznivo dejanje po členu 10 ZKLD.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bil obs. spoznan za krivega pod točko 1) izreka kaznivega dejanja po členu 3 točka 6 ZKLD, pod točko 2) izreka pa kaznivega dejanja po členu 10 ZKLD. Obsojen je bil na kazen 18 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, na izgubo političnih in državljanskih pravic po členu 8 točka 1 a - č za dobo enega leta in na zaplembo celotnega premoženja z zakonitimi omejitvami, nadalje na povračilo izterljivih stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni ter na plačilo povprečnine.

Z isto sodbo pa je bil oproščen obtožbe, da je prostovoljno prispeval za be-ga najmanj 10.000 Lit, torej z denarjem podpiral oborožene tolpe in s tem storil kaznivo dejanje po členu 11 ZKLD.

Zoper obsodilni del te sodbe je javni tožilec RS dne 25.10.1993 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je trdil, da je bil z njo kršen kazenski zakon, ker dejanji obs. nimata vseh znakov kaznivih dejanj, za kateri je bil obsojen ter predlagal, naj se pravnomočna sodba spremeni tako, da se obsojenec oprosti obtožbe. Javni tožilec RS je zahtevo za varstvo zakonitosti v korist obs. sicer vložil skupaj s tako zahtevo, vloženo v korist S.H. ter M.T. in S.H., ker pa se vsak del zahteve nanaša na posebno pravnomočno sodbo, jih je bilo treba obravnavati ločeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Glede dejanja pod točko 1.) izreka, ki se je očitalo obs. je treba ugotoviti, da za politično sodelovanje s sovražnikom ni dovolj posplošeno navesti, da je bil obsojenec v letih 1941, 1942 in 1943 med idejnimi pobudniki, organizatorji in propagatorji be-ga na V. ter je kot tak imel zveze in sodeloval z znanimi voditelji be-ga, ki so v izreku sodbe tudi imensko navedeni, temveč bi bilo treba opisati obsojenčevo konkretno delovanje, šele iz katerega bi bilo razvidno, ali je obsojenec politično sodeloval s sovražnikom. V sodbi o tem ni nobene nadaljnje konkretizacije, v celoti pa je ni glede drugega očitka, da je pomagal sovražniku pri izvajanju prisilnih ukrepov proti prebivalstvu Jugoslavije, saj v sodbi razen skrajšanega povzetka zakonskega besedila, ni navedeno ničesar konkretnega.

Dejanje pod točko 1) torej nima vseh znakov kaznivega dejanja po členu 3 točka 6 ZKLD.

Glede dejanja pod točko 2) je sicer "velika količina izdelane opeke", ki je bila dobavljena za gradnjo bunkerjev in drugih vojno važnih objektov sovražnikom in okupatorjem, kot je navedeno v izreku sodbe, v njeni obrazložitvi konkretizirana s 320 dobavami oziroma tolikšnim številom kamionov, vendar je treba hkrati opozoriti tudi na ugotovitev obravnavane sodbe Vrhovnega sodišča LRS. Na strani 12 te sodbe je namreč zapisano, da "pa ni mogoče zaključiti, da je obtoženec povsem stavil svoje podjetje na razpolago okupatorju in tudi ne, da je pretežno količino izdelane opeke dobavljal okupatorju za gradnjo bunkerjev in drugih vojno važnih objektov". Vsako poslovanje v času okupacije, ki je posredno ali neposredno povezano tudi s sovražnikom, pa še ni samo po sebi kaznivo dejanje, temveč je, kot je to povedalo Vrhovno sodišče RS že v svoji odločbi z dne 30.10.1991, opr. št. I Ips 152/91-3, za takšno oceno odločilno, kakšen je obseg in pomembnost takšnega poslovanja za sovražnika oziroma kako se s takšnim gospodarskim poslovanjem krepi gospodarska in vojaška moč okupatorja. Glede na zgornjo ugotovitev napadene sodbe, da obsojenec ni pretežne količine izdelane opeke dobavljal okupatorju za gradnjo bunkerjev in drugih vojno važnih objektov in da je bilo teh dobav v vsem obravnavanem času le za 320 kamionov, je treba zaključiti, da ravnanje obs. opisano pod točko 2) izreka vendarle še ni zavzelo tolikšen obseg, da bi bili s tem izpolnjeni znaki kaznivega dejanja po členu 10 ZKLD.

Po povedanem je bilo treba ob ugoditvi zahtevi javnega tožilca RS za varstvo zakonitosti napadeno pravnomočno sodbo spremeniti tako, da se obs. ing. M.L. po členu 350 točka 1 ZKP oprosti obtožbe, da je storil pod točko 1) kaznivo dejanje po členu 3 točka 6 ZKLD, pod točko 2) pa kaznivo dejanje po členu 10 ZKLD.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 179/93
• Sodba I Ips 217/93
• Sodba I Ips 70/93