Sodba I Ips 5/94

Jedro

Sodišče je v škodo obsojenca kršilo kazenski zakon, ker je bila obsojencu za kaznivo dejanje gospodarske sabotaže izrečena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za čas osmih mesecev, torej manj kot eno leto in mu po določbah 66. člena KZ ni smelo izreči za dejanja v steku še kazen zaplembe premoženja.

Izrek

Zahtevi javnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba okrajnega sodišča v zvezi s sodbo okrožnega sodišča v izreku o kazni spremeni tako, da se obs. ne izreče kazen zaplembe celotnega premoženja.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo okrajnega sodišča je bil obs. spoznan za krivega kaznivega dejanja po 15. točki 5. člena ZTŠS v zvezi z 39. členom zakona o davkih, dveh kaznivih dejanj po 8. členu ZVLP in zoper imovino, kaznivega dejanja po 1. točki 1. člena ZTŠS, kaznivega dejanja po zakonu o vajencih in po 10. točki 1. člena ZTŠS v zvezi s 3. členom uredbe o reguliranju mezd in plač delavcev in nameščencev ter odločbo o terenskem dodatku. Obsojen je bil po členu 66 KZ na enotno kazen 2 let in 5 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, zaplembo celotnega premoženja in trajno prepovedjo inštalaterske in kleparske obrti. V kazen mu je bil vštet pripor.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je obsojenec pritožil zaradi odločbe o krivdi in kazni, okrožno sodišče pa je kot pritožbeno sodišče z uvodoma navedeno sodbo pritožbo o krivdi zavrnilo, ugodilo pa je pritožbi glede kazni. Obsojenca je na novo obsodilo po 2. stavku 1. odstavka 6. člena ZTŠS, po 8. členu ZVLP in po 2. členu ZTŠS ter glede na 66. člen KZ z uporabo 62. člena KZ izreklo kazen 1 leta odvzema prostosti s prisilnim delom, medtem ko je ostale izreke prvostopnega sodišča pustilo nespremenjene v veljavi.

Zoper navedeni pravnomočni sodbi je javni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavil je, da je bil z izrekom o kazni zaplembe premoženja kršen kazenski zakon in sicer določbe 1. odstavka 6. člena ZTŠS in 29. člena KZ. Za kaznivo dejanje gospodarske sabotaže je pritožbeno sodišče obsojencu odmerilo kazen 8 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom in zaplembo premoženja. Za gospodarsko sabotažo ni bila predpisana kazen odvzema prostosti s prisilnim delom pod enim letom, tako da bi sodišče lahko izreklo le kazen odvzema prostosti, ob takšni kazni pa sodišče ni moglo izreči še kazni zaplembe premoženje. Takšna kazen je bila namreč predpisana le za hujše primere in v kombinaciji s kaznijo odvzema prostosti s prisilnim delom najmanj enega leta.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Iz odločbe okrožnega sodišča je razvidno, da je bil obs. obsojen po 2. stavku 1. odstavka 6. člena ZTŠS, 8. členu ZVLP in 2. členu ZTŠS ter mu je bila glede na 66. člen KZ z uporabo 62. člena KZ izrečena kazen 1 leta odvzema prostosti s prisilnim delom, pri čemer je iz obrazložitve te sodbe razvidno, da je drugostopno sodišče za kaznivo dejanje pod točko I) prvostopne sodbe (kaznivo dejanje po 5. členu ZTŠS) odmerilo kazen 8 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom. Javni tožilec pri tem upravičeno uveljavlja, da bi sodišče za omenjeno kaznivo dejanje gospodarske sabotaže lahko izreklo le kazen odvzema prostosti, saj kazen odvzema prostosti s prisilnim delom pod enim letom za to kaznivo dejanje ni bila predpisana. Pri izreku takšne kazni odvzema prostosti sodišče ni moglo izreči še kazen zaplembe premoženja, kar pa je drugostopno sodišče s tem, da je obdržalo v veljavi ostale izreke sodbe sodišča prve stopnje, tudi izreklo. Kazen zaplembe premoženja je bila predpisana le za hujše primere in v kombinaciji s kaznijo odvzema prostosti s prisilnim delom najmanj enega leta. Dejanje, ki je opisano v sodbi sodišča prve stopnje pod I), ni imelo hujših posledic za družbo, saj niti v izreku te sodbe niti v obrazložitvi sodbe takšne hujše posledice niso bile opisane.

Obsojencu za kaznivo dejanje gospodarske sabotaže torej ni bila izrečena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom najmanj enega leta, ampak kazen odvzema prostosti s prisilnim delom osmih mesecev, zato mu sodišče tudi po določbi 66. člena KZ - splošni del, ni smelo izreči za dejanja v steku ob zvišani kazni odvzema prostosti s prisilnim delom še kazen zaplembe premoženja. Pri posamični kazni osmih mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom namreč sodišče ni moglo izreči še zaplembe premoženja.

S takšno odločitvijo je bil v obsojenčevo škodo kršen kazenski zakon. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo tako, da je izrek o kazni v pravnomočni sodbi spremenilo tako, da se obsojencu kazen zaplembe celotnega premoženja ne izreče.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 233/93
• Sodba I Ips 290/93
• Sodba I Ips 70/94