Sodba I Ips 456/2008

Jedro

Če glede na opis obsojencu očitanega kaznivega dejanja in ugotovljena dejstva v postopku s strani obrambe zatrjevani silobran predstavlja odločilno dejstvo, mora sodišče o tem vprašanju v razlogih sodbe zavzeti stališče.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani sodbi se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

A.

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo K 29/2008 z dne 12.5.2008, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Kp 605/2008 z dne 10.10.2008, M.F. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja uboja na mah po prvem odstavku 128. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi s členom 16 KZ. Sodišče mu je izreklo kazen dve leti in štiri mesece zapora ter ga oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče je pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper pravnomočno sodbo je zagovornik obsojenega M.F. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je uvodoma navedel, da jo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in zaradi kršitev kazenskega zakona. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sodbi spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Vrhovna državna tožilka N.F. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, predlaga zavrnitev zahteve kot neutemeljene. Ocenjuje, da je dejanski stan kaznivega dejanja uboja na mah podoben elementom silobrana, zato ni mogoče pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti, da sodišče ni preizkusilo obsojenčevega zagovora v smeri silobrana.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen obsojenemu in njegovemu zagovorniku. Obsojeni se o njem ni izjavil, njegov zagovornik pa je v podani izjavi vztrajal pri navedbah iz zahteve za varstvo zakonitosti.

B.

5. Po stališču vložnika zahteve izpodbijana pravnomočna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Vložnik sodišču prve stopnje očita, da ni preizkusilo obsojenčevega zagovora v smeri silobrana oziroma prekoračenega silobrana.

6. Iz opisa obsojencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da je dne 23.11.2007 okoli 20.00 ure v M. v vrtni lopi, v kateri je živel obsojeni M.F., nepovabljen vstopil V.G., ki je obsojenca medtem, ko je ta dremal, s pestjo desne roke udaril v predel nosu in desnega očesa. Obsojenec je dvignil obe roki, da bi se zaščitil, V.G. pa ga je še večkrat udaril, kljub obsojenčevim pozivom, naj ga preneha pretepati. Obsojenec se je po ulitju krvi iz nosu, dvignil iz ležečega položaja, v katerem se je ob vstopu V.G. v lopo nahajal, stopil na tla, s tal pograbil večji kuhinjski nož in razdražen z nezakrivljenim protipravnim napadom V.G. nanj, z omenjenim nožem v desni roki zamahnil proti V.G., ki je zaradi nastalih poškodb umrl.

7. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe povzelo obsojenčev zagovor in pojasnilo, da sledi zagovoru obsojenega, v katerem je priznal storitev očitanega dejanja, saj razloga za nasprotno nima. Zagovoru je sledilo tudi v delu, v katerem je opisal, kakšen strah je trpel zaradi oškodovančevega napada, da se je ves tresel, kot tudi glede dejstva, da je kritičnega dne oškodovanec prvi napadel obsojenca in ga poškodoval. Ugotovilo je tudi, da so obsojenčeve poškodbe posledica udarcev s pestjo in najverjetneje na način, kakor ga opisuje obtoženi.

8. Kljub tekom postopka glavni tezi obrambe, da je bilo dejanje storjeno v silobranu oziroma prekoračenem silobranu, kar je zagovornik izrecno izpostavil v končni besedi, obsojenec pa je v zagovoru večkrat poudaril, da se obravnavano dejanje ne bi zgodilo, če ga oškodovanec ne bi napadel, da je zaradi oškodovančevega napada trpel nemogoč strah in da se je z očitanim dejanjem hotel samo rešiti pred oškodovančevimi udarci ter na zagovornikova vprašanja povedal, da je prejemal udarce po glavi tudi, ko je zagrabil za ročaj noža, da je v času, ko je zamahnil proti V.G. prejel še en udarec, da je V.G. odnehal s pretepanjem šele, ko je uporabil nož, da je oškodovanec fizično močnejši in mlajši od njega in da mu ni mogel pobegniti, se sodišče prve stopnje z vprašanjem silobrana oziroma prekoračenega silobrana ni ukvarjalo ter v razlogih sodbe o tem tudi ni zavzelo stališča. Upoštevaje opis obsojencu očitanega dejanja in ugotovljena dejstva v tem postopku, predstavlja zatrjevani silobran odločilno dejstvo, o katerem pravnomočna sodba nima razlogov in je s tega vidika nezakonita.

C.

9. Vrhovno sodišče je ob ugotovljeni bistveni kršitvi določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ugodilo zahtevi obsojenčevega zagovornika za varstvo zakonitosti, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Glede na tako odločitev Vrhovno sodišče utemeljenosti ostalih navedb zahteve ni presojalo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 437/2008
• Sodba I Ips 357/2008
• Sodba I Ips 104/2008