Sodba I Ips 41/2009

Jedro

Ker je sodnica obsojenca po razglasitvi sodbe poučila o pravici do pritožbe in o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter o posledicah, če pritožbe ne bo napovedal, so neutemeljene navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sodišče obsojencu ni dalo možnosti napovedati in vložiti pritožbe.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne. II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

A.

1. Okrajno sodišče v Radovljici je s sodbo z dne 23.5.2007 spoznalo obsojenega M.P. za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 224. člena Kazenskega zakonika (KZ) v zvezi z drugim odstavkom 16. člena KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Obsojencu je v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka ter premoženjskopravna zahtevka oškodovancev.

2. Zoper navedeno sodbo je obsojenčeva zagovornica dne 2.7.2007 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti (ki je bila Vrhovnemu sodišču v reševanje predložena dne 11.2.2009) iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. V zahtevi navaja, da izvedeni dokazni postopek izkazuje, da obsojenec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, obsojenec je bil zaradi trajne duševne bolezni invalidsko upokojen. Obsojencu je bilo onemogočeno sodelovati v kazenskem postopku, ker mu sodišče ni dalo možnosti napovedati pritožbe, niti te kasneje vložiti. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti vsake krivde oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje.

3. Vrhovni državni tožilec mag. A.F. v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP predlaga zavrnitev zahteve. Z odgovorom državnega tožilca sta bila obsojenec dne 9.3.2009 in njegova zagovornica dne 10.3.2009 seznanjena.

B.

4. Zahtevo za varstvo zakonitosti je na podlagi določbe prvega odstavka 420. člena ZKP mogoče vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo in sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno sodno odločbo zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe. Po določbi drugega odstavka 420. člena ZKP je kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

5. Obsojenec je bil z izpodbijano sodbo spoznan za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 224. člena KZ v zvezi z drugim odstavkom 16. člena KZ, ker je dne 31.3.2005 večkrat udaril po ekranu, tipkovnici in ohišju bankomata tako, da se je ekran razbil, tipkovnica pa poškodovala, pri dejanju pa so bile zaradi prepleta manično depresivne psihoze in uživanja alkohola njegove sposobnosti obvladovanja bistveno zmanjšane.

6. Neutemeljeno zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti kršitev kazenskega zakona uveljavlja z navedbami, da ni podana obsojenčeva kazenska odgovornost. Po navedbah vložnice izvedeni dokazni postopek (izvedeniško mnenje psihiatra) izkazuje, da obsojenec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, zaradi trajne duševne bolezni je bil invalidsko upokojen, na njegovo vedenje pa je vplival še zaužiti alkohol. Vse to skupaj je povzročilo, da obsojenec ni imel v oblasti svojega ravnanja in je bil ob storitvi dejanja neprišteven. Zato bi ga sodišče po mnenju vložnice moralo oprostiti vsake krivde. S temi navedbami zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, temveč drugače kot sodišče v izpodbijani sodbi ocenjuje izvedensko mnenje izvedenca psihiatra oziroma vpliv manično depresivne psihoze in zaužitega alkohola na obsojenčevo zmožnost obvladovanja v času storitve kaznivega dejanja. S tem pa po vsebini uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, to pa z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno.

7. Navedbam zagovornice v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je sodišče kršilo določbe kazenskega postopka, ker da obsojencu ni dalo možnosti napovedati pritožbe, niti le-te kasneje vložiti, Vrhovno sodišče ne more pritrditi.

8. Po določbi 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe pritožbo napovedati. Pritožbo lahko napovejo takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od razglasitve sodbe oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi sodbe. Če upravičenec do pritožbe v zakonskem roku pritožbe ne napove, se (razen v primeru, če je bila izrečena zaporna kazen) šteje, da se je odpovedal pravici do pritožbe. Sodnik oziroma predsednik senata je skladno z določbo 362. člena ZKP po razglasitvi sodbe dolžan poučiti upravičence do pritožbe o pravici do pritožbe in o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter da se bo štelo, da so se odpovedali pravici do pritožbe, če je najkasneje v osmih dneh od razglasitve sodbe ne bodo napovedali. Tak pouk vnese v zapisnik o glavni obravnavi.

9. Na podlagi vpogleda v spis Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila sodba s katero je bil obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja po prvem odstavku 224. člena KZ v zvezi z drugim odstavkom 16. člena KZ in mu je bila izrečena pogojna obsodba, izrečena po končani glavni obravnavi dne 23.5.2007. Nobena od strank pritožbe ni napovedala po razglasitvi sodbe, niti v roku osmih dni od dneva razglasitve sodbe. Zato je bila skladno z določbo tretjega odstavka 368. člena ZKP pisno izdelana sodba brez obrazložitve in dne 5.6. vročena državnemu tožilcu, dne 7.6.2007 pa obsojencu. Obsojenec je zoper sodbo 11.6.2007 vložil pritožbo, ki jo je sodišče s sklepom z dne 11.10.2007 kot nedovoljeno zavrglo (ker pritožbe ni napovedal). Sklep je bil obsojencu vročen 10.11.2007 in zoper sklep pritožba ni bila vložena.

10. Na podlagi vpogleda v zapisnik z glavne obravnave 23.5.2007 Vrhovno sodišče ugotavlja tudi, da je bil obsojenec navzoč pri razglasitvi sodbe in da je sodnica po izreku sodbe sodbo kratko obrazložila in navzoči stranki (državno tožilko in obsojenca) poučila, "da morata takoj po razglasitvi sodbe povedati ali se bosta zoper razglašeno sodbo pritožila - napovedati pritožbo oziroma to storiti najkasneje v roku osem dni po razglasitvi, ker se bo sicer štelo, da se je tista stranka, ki pritožbe ni napovedala, pravici do pritožbe odpovedala. Stranka, ki bo pritožbo napovedala, pa je nato ne bo vložila pa bo nosila stroške nastale v zvezi z napovedano a ne vloženo pritožbo" (list. št. 84). Ker je sodnica obsojenca po razglasitvi sodbe poučila skladno z določbo 362. člena ZKP o pravici do pritožbe in o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter o posledicah, če pritožbe ne bo napovedal, so neutemeljene navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sodišče obsojencu ni dalo možnosti napovedati pritožbe, niti le-te napovedati kasneje. Obsojenec zapisnika z glavne obravnave dne 23.5.2007 ni podpisal (niti to glede na določbo prvega odstavka 315. člena ZKP ni potrebno), zato navedbe zagovornice, da je obsojenec podpisal razpravni zapisnik, ne da bi vedel kaj podpisuje, v zapisniku s te glavne obravnave nimajo opore.

11. Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih je zagovornica z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljala, zahteva pa je bila vložena tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljeno. Zato je zahtevo obsojenčeve zagovornice za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

12. Izrek o stroških postopka s tem izrednim pravnim sredstvom temelji na določbi 98.a člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP. Ker zagovornica z zahtevo za varstvo zakonitosti ni uspela, je obsojenec dolžan plačati sodno takso. Sodno takso bo s posebnim plačilnim nalogom odmerilo sodišče pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 115/2007
• Sodba I Ips 234/99
• Sodba I Ips 199/2001