Sodba I Ips 481/2008

Jedro

Če državni tožilec spremeni obtožbo tako, da na zaključku opisa kaznivega dejanja goljufije doda besedilo "in s tem povzročil veliko premoženjsko škodo", ne gre za nedopustno spreminjanje izreka obtožbe, saj iz navedbe, da si je obsojenec na račun oškodovank pridobil veliko premoženjsko korist, logično izhaja tudi, da jim je s tem povzročil veliko premoženjsko škodo.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne. II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

A.

1. S sodbo Okrožnega sodišča v Krškem z dne 20.9.2006 je bil obsojeni Ž.M. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po drugem in prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (KZ), za katero mu je sodišče določilo kazen 3 (tri) leta zapora. Zatem pa mu je po določbi prvega odstavka 48. člena KZ, upoštevajoč kazen 1 (eno) leto in 1 (mesec) zapora, izrečene s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani izreklo enotno kazen 4 (štiri) leta zapora. Obsojencu je v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka in plačilo premoženjskopravnih zahtevkov oškodovank D.K., H.G. in A.G. Z isto sodbo je sodišče iz razloga 1. točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obtoženca zavrnilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ ter odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka obremenjujejo proračun. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 5.2.2008 pritožbi državnega tožilca in zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo; obsojencu pa v plačilo naložilo stroške pritožbenega postopka.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik dne 9.6.2008 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti (ki je bila Vrhovnemu sodišču v reševanje predložena dne 24. 11. 2008), zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitve kazenskega zakona iz 1. in 4. točke 372. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani sodni odločbi v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Vrhovni državni tožilec H.J. je v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP dne 9.12.2008, predlagal zavrnitev zahteve. Z odgovorom državnega tožilca sta bila obsojenec dne 11.12.2008 in njegov zagovornik dne 16.12.2008 seznanjena.

B-1.

4. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče uvodoma poudarja:

- da je to izredno pravno sredstvo mogoče vložiti le iz razlogov navedenih v 1. do 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP, in sicer: zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe (v tem primeru mora vložnik zahteve torej izkazati ne le kršitev, ampak njen vpliv na to, da je odločba nezakonita; - da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; - da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

B-2.

5. Neutemeljeno zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. in 4. točke 372. člena ZKP z navedbami, da gre v obravnavanem primeru za civilnopravno razmerje in da je po prepričanju obrambe bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti, saj v ravnanju obsojenca ni objektivnih in subjektivnih znakov kaznivega dejanja goljufije po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil obsojenec z izpodbijano pravnomočno sodbo spoznan za krivega kaznivega dejanja goljufije po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ. Kot izhaja iz opisa dejanja, je dejanje obsojenec storil tako, da je z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, od maja do septembra 2000 oškodovanke z lažnivim zatrjevanjem, da gre za dokumentacijo v zvezi s pridobitvijo posojila, preslepil in so v zmoti, da gre res za takšno dokumentacijo, skupaj z njim sopodpisale posojilno pogodbo z I.B. in podpisale nakazilo (asignacijo), čeprav si od I.B. niso nikoli izposodile denarja, ampak si ga je izposodil obsojenec, in z lažnivim zatrjevanjem, da je zaradi plačila davka za oškodovanke ugodneje, če finančna ustanova sredstva iz naslova kupnine za njihovo hišo nakaže na obsojenčev račun ter zamolčanjem dejstev, da jim denarja ne namerava izročiti, oškodovanke preslepil, da so zmotno misleč, da se bodo na ta način izognile plačilu davka in da jim bo denar izročil, podpisale pooblastilo, da se vsa denarna sredstva nakažejo na obsojenčev račun, zaradi česar je bil del kupnine za hišo nakazan na podlagi nakazila I.B., drugi del pa na obsojenčev račun. Tak opis obsojencu očitanega kaznivega dejanja, ki vsebuje opis izvršitvenega ravnanja obsojenca - ustvaritev zmotne predstave pri oškodovankah z namenom pridobiti si protipravno premoženjsko korist, s konkretizacijo obsojenčevega ravnanja, tudi po presoji Vrhovnega sodišča vsebuje vse znake očitanega mu kaznivega dejanja goljufije po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ, ker znesek na ta način pridobljene protipravne premoženjske koristi (6,539.494 SIT) presega 50 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve kaznivega dejanja.

7. Navedbam zagovornika v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je sodišče dopustilo nedopustno spreminjanje izreka obtožbe dne 26.6. in 20.9.2006 in s tem kršilo določbo kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, Vrhovno sodišče ne more pritrditi. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je namreč podana, če sodišče prekorači obtožbo (prvi odstavek 354. člena ZKP). Ker mora biti med obtožbo in sodbo podana subjektivna in objektivna identiteta, sodišče prekorači obtožbo, če izreče sodbo osebi, ki sploh ni bila obtožena, ali če obtoženca obsodi za dejanje, za katero ni bil obtožen. Tega pa zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti ne navaja.

8. Skladno z določbo prvega odstavka 344. člena ZKP sme upravičeni tožilec na glavni obravnavi spremeniti obtožbo, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl ob vložitvi obtožnice. Na podlagi podatkov spisa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je državni tožilec na obravnavi 26.6.2006 obtožnico spremenil. Zaradi priprave obrambe je sodišče glavno obravnavo preložilo na 6.7.2006. Na glavni obravnavi dne 20.9.2006 pa je državni tožilec ponovno spremenil obtožnico tako, da je na koncu opisa kaznivega dejanja goljufije dodal besedilo "in jim s tem povzročil veliko premoženjsko škodo". Obramba prekinitve obravnave zaradi priprave obrambe (drugi odstavek 344. člena ZKP) zaradi te spremembe obtožnice ni zahtevala. Sodišče je spremembo obtožnice dopustilo. V razlogih sodbe je ugovor zagovornika, da gre za nedovoljeno razširitev obtožnice zavrnilo (stran 3 in 4 sodbe sodišča prve stopnje, stran 4 in 5 sodbe sodišča druge stopnje) z obrazložitvijo, da iz navedbe, da si je obsojenec na račun oškodovank pridobil veliko premoženjsko korist, logično izhaja tudi, da jim je s tem povzročil veliko premoženjsko škodo. Vrhovno sodišče se s presojo sodišča prve in druge stopnje v celoti strinja, pri tem pa ugotavlja, da iz navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti niti ne izhaja, kako je navedena sprememba obtožbe, kateri je sodišče z izrekom izpodbijane pravnomočne sodbe sledilo, vplivala na zakonitost sodbe (3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP).

9. Vrhovno sodišče tudi navedbam zagovornika v zahtevi za varstvo zakonitosti glede bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ne more pritrditi. Navedeno kršitev določb kazenskega postopka zagovornik uveljavlja z navedbami, da sodba nima razlogov o ključnih dejstvih, ker da ni v zadostni meri utemeljila goljufivega namena, ki se le predpostavlja, da sodišče ni utemeljilo, s čim šteje za dokazano, da si je obsojenec pridobil veliko protipravno premoženjsko korist oziroma kako je ugotovilo njegovo višino, da se s skrbno analizo sklenjene pogodbe in povezave med obsojencem, oškodovankama in leasing hišo lahko ugotovi, da je obsojenec oškodovankam le svetoval kako naj pridobijo denar, da se postavlja vprašanje obsojenčevega naklepa ob sklenitvi posla, da goljufiv namen ni izkazan, vsaka drugačna oblika zatajitve denarja pa ne predstavlja kaznivega dejanja goljufije. Te zagovornikove zahteve v zahtevi za varstvo zakonitosti s ponavljanjem zagovora obsojenca, ki je kaznivo dejanje na škodo oškodovank zanikal, in okoliščin, ki jih je presodilo že sodišče druge stopnje, ko je zagovornikovo pritožbo tudi glede zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zavrnilo, po vsebini predstavljajo izpodbijanje s pravnomočno sodbo ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa kršitve določb kazenskega postopka.

C.

10. Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih je obsojenčev zagovornik uveljavljal v zahtevi za varstvo zakonitosti, zahteva pa je bila vložena tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljeno. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

11. Izrek o stroških postopka v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti temelji na določilu 98.a člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP. Ker zagovornik z zahtevo za varstvo zakonitosti ni uspel, je obsojenec dolžan plačati sodno takso kot strošek postopka nastal s tem izrednim pravnim sredstvom. Sodna taksa bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 408/2008
• VSRS Sodba I Ips 22120/2011-143
• VSRS Sodba I Ips 14214/2013-77