Sodba I Ips 470/2008

Jedro

Pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje mamil ni potrebno, da bi šlo samo za opremo, ki pomeni ustvarjanje substance mamila, dovolj je, da gre za opremo, ki je potrebna v neki fazi proizvodnje mamil.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je sodišče druge stopnje kršilo določbe tretjega odstavka 196. člena KZ na način iz 1. točke 372. člena ZKP.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 13.4.2006 obtoženega S.D. spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196.člena in istega kaznivega dejanja po tretjem odstavku 196. člena ter kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja po prvem odstavku 310. člena KZ ter mu določilo posamezne kazni od osem mesecev zapora do šest let in šest mesecev zapora, nato pa mu po 2. točki drugega odstavka 47. člena KZ izreklo enotno kazen sedem let in šest mesecev zapora. V tako izrečeno kazen mu je vštelo čas, ki ga je od 13.6.2005 dalje prebil v priporu. Obtožencu je odvzelo: 400,51 grama heroina in 440,31 grama ter 944,58 grama kokaina, 574,26 grama zmesi (kofein in paracetamol) in 1256,10 grama manitola. Prav tako mu je odvzelo samokres in 15 nabojev, hidravlično stiskalnico s pripadajočimi kalupi, dve elektronski tehtnici ter zneska 2000 EUR in 160.000 SIT. Odločilo je tudi, da je obtoženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka ter plačati 200.000 SIT povprečnine.

2. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 28.9.2006 deloma ugodilo pritožbam obtoženega S.D. in zagovornika ter izpodbijano sodbo v odločbah o krivdi in kazenski sankciji ter odvzemu predmetov in denarja spremenilo tako, da je obtoženca po 358. členu ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena KZ nato pa znižalo za kaznivo dejanje, opisano pod točko 1. izreka prvostopenjske sodbe, določeno kazen na štiri leta zapora, nakar je obtožencu ob upoštevanju nespremenjene kazni osem mesecev zapora, določene za kaznivo dejanje pod točko 2. izreka prvostopenjske odločbe po 2. točki drugega odstavka 47. člena KZ izreklo enotno kazen štiri leta in šest mesecev zapora. V to kazen je obtožencu vštelo čas, ki ga je od 13.6.2005 dalje prebil v priporu. Odločilo je tudi, da se obtožencu ne odvzamejo hidravlična stiskalnica s pripadajočimi kalupi in zneska 2000 EUR in 160.000 SIT. V ostalem je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovni državni tožilec svetnik M.V. je zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 28.9.2006 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovi, da je bil z izpodbijano sodbo kršen kazenski zakon.

4. Zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče vročilo obsojencu in zagovorniku. V izjavi zagovornik meni, da Vrhovni državni tožilec zavzema zmotno stališče, da je hidravlična stiskalnica oprema, namenjena za proizvodnjo mamil, zaradi česar je posest stiskalnice kaznivo dejanje po tretjem odstavku 196. člena KZ. Sklicuje se na definicijo proizvodnje v slovarju slovenskega knjižnega jezika in poudarja, da so mamila v smislu te definicije proizvedena, ko se nahajajo v fazi, da jih uživalci z uporabo lastnih pripomočkov za uživanje lahko zaužijejo in s tem zadovoljijo svojo potrebo po mamilu. Nobenega dvoma ne more biti, da bi v obravnavanem primeru hidravlična stiskalnica lahko služila le kot sredstvo za spremembo oblike že proizvedenega mamila, takšnega, ki je bilo že primerno za uživanje (iz heroina oziroma kokaina, ki sta prašnati snovi, bi s stiskanjem s stiskalnico nastali ustrezni kvadri v dimenziji kalupov), zato ne gre za opremo, ki bi bila namenjena za proizvodnjo mamil in je odločitev sodišča, ki jo napada zahteva za varstvo zakonitosti, pravilna.

5. Po stališču vložnika zahteve ima kaznivo dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, vse zakonske znake kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 196. člena KZ. Zavrača presojo višjega sodišča, da iz opisa dejanja ni razvidno, na kakšen način naj bi se s stiskalnico opravljala proizvodnja mamil. Kazniva je posest opreme, za katero storilec ve, da je namenjena za proizvodnjo mamil. Zato ni potrebno, da bi šlo samo za opremo, ki pomeni ustvarjanje substance mamila, dovolj je, da gre za opremo, ki je potrebna v neki fazi proizvodnje mamil. Stiskalnica, ki je potrebna za to, da določeno substanco, ki je mamilo, stisne v določeno obliko, ki je potrebna za dvig kvalitete mamila in distribucijo, je šteti za opremo, namenjeno za proizvodnjo mamil, posest te pa za izpolnitev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 196. člena KZ.

6. Sodišče prve stopnje je obtoženca poleg ostalega spoznalo za krivega tudi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena KZ, ker je brez pooblastila imel opremo, namenjeno za proizvodnjo mamil, s tem ko je 14.6.2005 v stanovanjski vikend hiši G. imel hidravlično stiskalnico s kalupi za stiskanje prepovedane droge v obliki kvadra dolžine in širine 5 cm in kvadra dolžine in širine 7 cm ter kvadra dolžine 15 cm in širine 10 cm. Sodišče je presodilo, da je imel S.D. ustrezno opremo - pripomočke, namenjeno za pripravo - proizvodnjo mamil, ne kemično, pač pa v smislu, da mu je ta omogočala in služila za to, da je bila droga po redčenju in dodajanju različnih primesi ponovno spravljena v primerno obliko, na ta način povečana kvantiteta le-te in tako pripravljena za prodajo. Zakonsko dikcijo tretjega odstavka 196. člena KZ je po stališču prvostopenjskega sodišča potrebno razlagati na način, da je tudi uporaba te in take opreme (hidravlične stiskalnice) bila namenjena povečevanju količine mamil, zato neke vrste proizvodnji, čeravno brez kakšnih kemičnih posegov.

7. Sodišče druge stopnje je obtoženca po 358. členu ZKP oprostilo obtožbe za navedeno kaznivo dejanje. Kot je razvidno iz obrazložitve sodbe je sklepalo, da iz opisa kaznivega dejanja ni razvidno, na kakšen način naj bi se s stiskalnico opravljala proizvodnja mamil. Ker v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja ni opisana proizvodnja mamil, ampak je le navedeno, da je obsojenec imel hidravlično stiskalnico s kalupi, opis ne vsebuje znakov kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena KZ. Slednje pomeni, da je sodišče druge stopnje obsojencu izreklo v tem delu oprostilno sodbo, ker dejanje glede na pomanjkljiv opis ni kaznivo dejanje (1. točka 358. člena ZKP).

8. V tretjem odstavku 196. člena KZ je predpisanih več alternativnih izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja. Med ostalim je kazniv tudi tisti storilec, ki ima nepooblaščeno opremo, material ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil.

9. Po določbi prvega odstavka 2. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD, Ur. l. RS, št. 108/1999 z zadnjo spremembo v Uradnem listu RS, št. 47/2004) so prepovedane droge rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi in so opredeljene v seznamu iz tretjega odstavka tega člena. V prvem odstavku 4. člena navedenega zakona se za proizvodnjo prepovedanih drog štejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance iz 2. člena tega zakona, vključno s predelavo in njihovo končno izdelavo.

10. Glede na navedeno se kot prvo zastavlja vprašanje, ali opis tega kaznivega dejanja vsebuje zadostno konkretizacijo zakonskega znaka, ki se nanaša na proizvodnjo, kot drugo pa vprašanje, ali je razlagati oziroma šteti, da hidravlična stiskalnica predstavlja opremo, namenjeno za proizvodnjo mamil.

11. Opis dejanja v uvodnem delu vsebuje navedbo zakonskega dejanskega stanu kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena KZ. Abstraktnemu delu sledi konkretizacija, ki ob časovni in krajevni opredelitvi vsebuje navedbo, da je obsojenec imel hidravlično stiskalnico s kalupi za stiskanje prepovedane droge v obliki kvadrov v izmerah, navedenih pod točko 6 te sodbe, ter tudi navedeno čemu je bila namenjena. Po presoji Vrhovnega sodišča je takšen opis dejanja konkretiziran v zadostnem obsegu, tudi glede zakonskega znaka, ki se nanaša na opremo, namenjeno za proizvodnjo mamil. Pri tem ni potrebno, da je proizvodnja še natančneje konkretizirana, temveč zadostuje, da so nadaljnja ugotovljena dejstva in okoliščine navedena v razlogih sodbe.

12. Vložnik zahteve utemeljeno opozarja, da je v določbi tretjega odstavka 196. člena KZ inkriminirana med ostalim tudi posest opreme, za katero storilec ve, da je namenjena za proizvodnjo mamil. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili je uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje. Varstveni objekt je torej zdravje kot ena najpomembnejših človekovih dobrin. Zato so kazniva ravnanja v prvem odstavku 196. člena KZ predpisana v različnih alternativnih izvršitvenih oblikah in sicer od proizvodnje do splošnih oblik neupravičenega dajanja v promet substanc in preparatov, ki so razglašeni za mamila. Oblike proizvodnje kot enega od znakov kaznivega dejanja v abstraktnem besedilu niso navedene. Presoja tega pojma je tedaj v vsakem konkretnem primeru prepuščena sodišču. Na splošno velja, da proizvodnja pomeni določeno dejavnost storilca, ki vodi v neposreden proizvod, to je v izdelavo mamila (mag. Mitja Deisinger, Kazenski zakonik s komentarjem, posebni del, GV Založba Ljubljana 2002). V skladu s takšnim stališčem je tudi siceršnja opredelitev proizvodnje. Pomeni namreč načrtno organizirano delanje, pridobivanje predmetov, stvari za zadovoljevanje določenih potreb (Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 1994). Povsem razumljivo je, da je proizvodnja predmetov oziroma stvari sestavljena iz več faz oziroma postopkov. Na tak način dobi proizvod dokončno obliko, v kateri se daje v promet ali v uporabo. Zato postopek, ki mu je bila namenjena hidravlična stiskalnica s kalupi, pomeni proizvodnjo v smislu določbe tretjega odstavka 196. člena KZ.

13. V tej zadevi je ugotovljeno, da je obtoženec imel hidravlično stiskalnico, ki je bila namenjena zaključni fazi izdelave mamila na način, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in kot ga v zahtevi za varstvo zakonitosti prikazuje Vrhovni državni tožilec. Zato je utemeljeno sklepanje, da hidravlična stiskalnica (tudi v ugotovljenih okoliščinah) predstavlja opremo, ki je namenjena za proizvodnjo mamil in da posest le-te pomeni izpolnitev znaka kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 196. člena KZ.

14. Iz teh razlogov je Vrhovno sodišče ugodilo utemeljeni zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti (prvi odstavek 426. člena ZKP). Ker je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v obtoženčevo škodo, je ugotovilo le, da je z oprostilnim delom sodbe sodišča druge stopnje bil kršen kazenski zakon iz 1. točke 372. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 196. člena KZ (drugi odstavek 426. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 307/2008
• Sodba I Ips 222/2008
• Sodba I Ips 317/2008