Sodba I Ips 380/2008

Jedro

V primeru relativno bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP mora vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izkazati njen vpliv na zakonitost pravnomočne sodbe.

Izrek

Zahteva obsojenega M.P. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

Okrajno sodišče na Ptuju je s sodbo z dne 3.3.2008 obsojenega M.P. spoznalo za krivega kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ ter mu izreklo kazen dvanajst mesecev (pravilno eno leto) zapora. Po prvem odstavku 49. člena KZ mu je v to kazen vštelo čas, ki ga je prebil v priporu od 9.1.2008 od 12.52 ure dalje. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ga je oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena istega zakona. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 22.5.2008 zavrnilo pritožbo obsojenčeve zagovornice kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojenca pa oprostilo povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter odločilo, da se potrebni izdatki in nagrada zagovornice izplačajo iz proračunskih sredstev.

Obsojenec je zoper navedeno pravnomočno sodbo pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 2. in 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in razveljavi napadeno sodbo ter zadevo vrne v ponovno sojenje, podrejeno pa, da obsojencu zniža izrečeno kazen.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru, podanem po drugem odstavku 423. člena ZKP Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrne. Po njegovem stališču se je sodišče pri dokazni oceni upravičeno oprlo na mnenje dr. T., čeprav ta nima statusa izvedenca ter zato nasprotno mnenje vložnika zahteve ni pravilno.

Odgovor vrhovnega državnega tožilca je Vrhovno sodišče vročilo obsojencu, ki se o njem ni izjavil.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po navedbah zahteve dr. L.T. ni več sodni izvedenec kirurške stroke in zato ni bil upravičen podati izvedenskega mnenja v tej kazenski zadevi. Zato sodišče na njegovo mnenje in pričanje ne bi smelo opreti svoje odločitve, temveč bi bilo potrebno postaviti izvedenca, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje tega dela in ki je vpisan v imenik sodnih izvedencev. V ostalem zahteva utemeljuje ureditev, povezano s položajem dr. L.T., hkrati pa ob zatrjevani postopkovni kršitvi očita sodišču, da se ni z ničemer spuščalo v pretresanje ključnih dejstev in ni pretehtalo zbrane dokaze, da bi zadostilo temeljnemu načelu materialne resnice.

Sodišče prve stopnje je z odredbo z dne 18.1.2008 po prvem odstavku 249. člena ZKP odredilo izvedenstvo medicinske stroke, za izvedenca pa določilo dr. L.T. Stranke je poučilo, da lahko zahtevajo izločitev izvedenca, če so mnenja, da je podana zakonska podlaga. Izvedenca je sodišče zaslišalo na glavni obravnavi in ga poučilo skladno z določbami 333. člena ZKP. Obramba ni izrazila pomislekov v zvezi s postavitvijo izvedenca, prav tako tega ni uveljavljala pritožba.

Po določbi prvega odstavka 249. člena ZKP odredi izvedenstvo s pisno odredbo organ, ki vodi postopek. Z odredbo se določi oseba, ki bo opravila izvedenstvo in v njej se navede, katera dejstva naj se s pomočjo izvedenca ugotovijo in presodijo. Sodne izvedence imenuje minister pristojen za pravosodje za določeno področje izvedenskega dela (86. člen Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94 in 45/2008). Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi posebni imenik sodnih izvedencev po posameznih področjih, za katera so imenovani (prvi in drugi odstavek 209. člena Sodnega reda, Uradni list RS, št. 17/95 z zadnjo spremembo v Uradnem listu, št. 110/2008). Glede na takšno zakonsko in podzakonsko ureditev sodišče praviloma določi izvedenca izmed oseb, ki so imenovane s strani ministra pristojnega za pravosodje in vpisane v imenik sodnih izvedencev. Po določbi četrtega odstavka 249. člena ZKP sme sodišče postaviti druge izvedence, če bi bilo nevarno odlašati, če so sodni izvedenci zadržani, ali če to zahtevajo druge okoliščine. Med takšne okoliščine je mogoče uvrstiti tudi primere, ko na posameznem področju med imenovanimi ni izvedenca, ki bi bil z vidika izpolnjevanja strokovnih kriterijev primeren.

V tej zadevi vrsta izvedenstva in dejstva, ki jih je sodišče ugotavljalo, niso zahtevala postavitev izvedenca po določbi četrtega odstavka 249. člena ZKP. Zato je podana kršitev, ki jo uveljavlja vložnik zahteve, vendar gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, za katero mora vložnik zahteve izkazati, da je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe. V nastalem položaju je treba upoštevati, da je dr. L.T. strokovnjak na področju kirurgije in da zaključki sodišča, da je obsojenec lahko telesno poškodoval oškodovanko, ne temeljijo le na njegovem izvidu in mnenju, temveč tudi na ostalih izvedenih dokazih, predvsem na oškodovankini izpovedbi, barvnih fotografijah njenega obraza ter medicinski dokumentaciji (obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje v drugem odstavku na četrti strani). Zato golo dejstvo, da dr. L.T. v času podajanja izvida in mnenja ni bil imenovan za izvedenca, ne pomeni, da je zatrjevana kršitev vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.

Vložnik zahteve tudi neutemeljeno očita sodišču, da ni presodilo odločilnih dejstev in ocenilo zbranih dokazov. Te trditve zahteva ni utemeljila s konkretnimi navedbami. Ni namreč opredelila postopkovnih izvedbenih določb, s katerimi se uresničuje načelo iskanja resnice (prvi odstavek 17. člena ZKP) in ki naj bi jih kršilo sodišče. Zato kršitev ni mogoče preizkusiti (prvi odstavek 424. člena ZKP).

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve. Zato je obsojenčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP).

Glede na obsojenčeve premoženjske razmere, ki sta jih ugotovili nižji sodišči, ga je tudi Vrhovno sodišče oprostilo plačila stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom (98.a člen in četrti odstavek 95. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 41691/2010-219
• VSRS Sodba I Ips 8733/2010-134
• VSRS Sodba I Ips 24252/2012