Sodba I Ips 459/2008

Jedro

Če še ni vložena zahteva za preiskavo, ni treba, da bi izrek sklepa o odreditvi pripora vseboval opis dejanja, mora pa opis biti naveden v razlogih sklepa, skupaj z ustrezno pravno opredelitvijo kaznivega dejanja in okoliščinami, ki opravičujejo utemeljenost suma, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, ter drugih pogojev za pripor.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega V.P. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. S sklepoma, navedenima v uvodu, je bil pravnomočno odrejen pripor zoper obdolženega V.P. iz razloga tretje točke prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z utemeljenim sumom storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ.

2. Zagovornik obdolženca je vložil zoper pravnomočno odločbo zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov 2. in 3. točke prvega odstavka 420. ZKP. Vložnik navaja, da sklep o odreditvi pripora ne vsebuje jasne opredelitve kaznivega dejanja, ki ga je obdolžen V.P. in je zato podana kršitev določila 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, meni pa tudi, da ni podan utemeljen sum, da je storil dejanje, ki se mu očita. Prav tako vložnik meni, da obdolžencu očitana ponovitvena nevarnost ni zadostno izkazana in utemeljena. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijana sklepa razveljavi in pripor odpravi.

3. Vrhovna državna tožilka N.F. je v odgovoru, ki ga je podala v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP, ocenila, da zatrjevane kršitve niso podane in predlagala, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

4. V izjavi, dani na odgovor vrhovne državne tožilke, zagovornik meni, da njena stališča glede opisa dejanja, ki je očitano obdolžencu iz ponovitvene nevarnosti nista sprejemljivi.

B.

5. Vrhovno sodišče je v sodbi opr. št. I Ips 55/1999 z dne 8.3.1999 zavzelo stališče, da mora sklep o odreditvi pripora v primeru, ko še ni vložena zahteva za preiskavo, vsebovati opis dejanja, ustrezno pravno opredelitev kaznivega dejanja in tudi okoliščine, ki opravičujejo utemeljenost suma, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, da pa ni potrebno, da bi tudi izrek sklepa o odreditvi pripora vseboval opis kaznivega dejanja. V skladu z določilom drugega odstavka 202. člena ZKP pa morajo opis kaznivega dejanja vsebovati razlogi sklepa. V sklepu morajo biti navedeni razlogi, iz katerih izhaja utemeljenost suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, seveda pa tudi razlogi, zakaj je pripor neogibno potreben, bodisi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, bodisi za odpravo ponovitvene nevarnosti, bodisi za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V obravnavanem primeru je v prvem odstavku obrazložitve sklepa o odreditvi pripora naveden opis dejanja, katerega storitev se očita obdolžencu in ta vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ. V nadaljevanju obrazložitve je preiskovalna sodnica tudi navedla, na podlagi katerih izvedenih dokazov šteje, da je podan utemeljen sum storitve tega kaznivega dejanja, obširno se z utemeljevanjem suma ukvarja tudi sklep senata Okrožnega sodišča v Kopru, tako da očitek, da utemeljen sum ni podan oziroma da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in je tako podana kršitev postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni utemeljen.

6. Mnenje, da ugotovljeni priporni razlog ni zadostno izkazan, vložnik utemeljuje svojo oceno pomena in moči dokazov, na katere izpodbijani sklep opira svojo presojo. S tem vložnik uveljavlja po izrecni določbi drugega odstavka 420. člena ZKP nedopusten razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Utemeljen sum, da je bilo dejanje prometa s kokainom v količini približno 72 kg storjeno v združbi, katere član je bil obdolženi V.P., da je bila združba trdno povezana in je imela za svojo kriminalno dejavnost dobro izdelan načrt, kot pravilno ugotavljata izpodbijana sklepa, kažejo na večjo težo in nevarnejši način storitve kaznivega dejanja. Po dosedanjih ugotovitvah je obdolženec uživalec mamil. V tem primeru so bile tako ugotovljene tehtne objektivne in pomembna subjektivna okoliščina, na podlagi katerih je bil izveden razumen sklep, da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, ponovil kaznivo dejanje. Velika količina, ki je bila po dosedanjih ugotovitvah predmet kaznivega dejanja in delovanje v združbi pa ne kažeta samo na težo dejanja in nevaren način storitve, ampak tudi odločenost obdolženca za izvrševanje tako težkega kaznivega dejanja, zato očitek, da izpodbijani sklep ne navaja subjektivnih okoliščin na strani obdolženca, ki bi utemeljevale priporni razlog ponovitvene nevarnosti, tudi s tega vidika ni utemeljen.

7. Sklep o odreditvi pripora posebej navaja, da 72 kg kokaina ogroža vse, "ki bi se s takšno nevarnostjo srečali", to je vse potencialne uživalce mamila in tako utemelji sorazmernost ukrepa kot tudi njegovo neogibnost, v zvezi s katero je treba še posebej poudariti ugotovljeno sposobnost obdolženca za organizacijo in koordinacijo, ki se je pokazala pri dejanju, ki ga je osumljen. Izvrševanje kaznivega dejanja na takšen način oziroma s takšno obliko udeležbe, pri kateri storilec ni nujno prisoten v posameznih fazah izvršitve kaže, da hišni pripor ali še blažji ukrepi ne morejo preprečiti ponovitve. Zato Vrhovno sodišče ugotavlja, da tudi ni utemeljen očitek, da izpodbijani sklep nima razlogov o sorazmernosti in neogibnosti pripora.

8. Na podlagi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče ugotovilo, da zahteva zagovornika obdolženega V.P. za varstvo zakonitosti ni utemeljena in jo je zato v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 62/2003
• Sodba I Ips 98/2005
• Sodba I Ips 233/2005