Sodba I Ips 371/2008

Jedro

Ugibanje sodišča, da policisti prstnih odtisov na nerazbiti steklenici, s katero je obsojenec zamahoval proti njim in jim grozil, niso iskali, je preuranjeno in pomeni nedovoljeno anticipacijo sodišča, ki je dokazni predlog zavrnilo.

Izrek

Zahtevi zagovornika obsojenega F.Z. za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani sodbi se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

A.

1. Okrajno sodišče v Postojni je s sodbo z dne 23.5.2007 obsojenega F.Z. spoznalo za krivega storitve poskusa kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po prvem odstavku 302. člena KZ v zvezi z drugim odstavkom 302. člena KZ, mu zanj izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen tri mesece zapora in preizkusno dobo eno leto. Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 16.1.2008 pritožbo zagovornika obsojenega zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta obsojenemu naložili plačilo stroškov kazenskega postopka.

2. Zoper pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v uvodu katere je uveljavljal bistvene kršitve določb kazenskega postopka, napačno uporabo materialnega prava, kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin iz določb 22., 25. in 29. člena Ustave Republike Slovenije ter kršitev določb 6. in 7. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s protokoli. Vrhovnemu sodišču je predlagal naj izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne v novo obravnavo Okrajnemu sodišču v Postojni.

3. Vrhovni državni tožilec H.J. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), navedel, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazne predloge obsojenčeve obrambe, pritožbeno sodišče pa je ponovno dokazno ocenilo tako zavrnitev dokazov kot zatrjevane pomanjkljivosti, ki naj bi vplivale na verodostojnost zaslišane priče T.N. Kršitev kazenskega zakona ni podana, saj je uradno dejanje, ki sta ga policista nameravala opraviti za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja, povsem zadostno opredeljeno z navedbo v izreku sodbe, da sta „pričela z postopkom ugotavljanja identitete“. Okoliščina, da je pri tem kot pravni vir za pooblastilo glede tega dejanja navedena določba 13. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih in ne določba v času storitve veljavnega 14. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih ne more vplivati na zakonitost opredelitve kaznivega dejanja. Pravno navedbo oziroma podzakonsko podlago predpisa, glede tega dejanja je šteti za okoliščino, ki za opredelitev kaznivega dejanja in za uveljavljanje pravice do obrambe ni odločilna, zato ni podana kršitev kazenskega zakona. Okoliščina, da podlaga drugega odstavka 302. člena KZ ni izrecno navedena v izreku sodbe, ne predstavlja kršitve kazenskega zakona, saj je bil zakon glede kaznivosti poskusa pravilno uporabljen, poleg tega pa je pravilno določbo drugega odstavka 302. člena KZ v uvodu sodbe navedlo sodišče druge stopnje.

B.

4. Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo in postopek, ki je tekel pred njo, zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev pravil postopka, če so vplivale na zakonitost sodne odločbe. Zahteve za varstvo zakonitosti v skladu z drugim odstavkom 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

5. Na glavni obravnavi dne 23.5.2007 pri Okrajnem sodišču v Postojni je obsojenčev zagovornik po zaslišanju priče T.N. predlagal, da sodišče pridobi podatke o zaseženi steklenici s katero naj bi obsojeni grozil policistoma pri opravljanju uradnega dejanja in ali so bili na njej najdeni njegovi prstni odtisi. Sodišče je predlagani dokaz kot nepotreben zavrnilo. V pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo je obdolženčev zagovornik znova uveljavljal, da bi sodišče moralo izvesti predlagani dokaz ter da je bila z njegovo zavrnitvijo kršena pravica obdolženca do obrambe. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče dokazni predlog kot nepotreben zavrnilo, ker je že na podlagi izvedenih dokazov dejansko stanje dovolj natančno ugotovljeno za pravilno odločitev. Iskanje steklenice ni smiselno, saj gre za generičen predmet, ki je vsakemu poznan, odtisov na njej pa zagotovo niso iskali, ker je steklenica služila le za grožnjo. V obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje je pojasnjeno, da pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo prvostopenjskega sodišča glede zavrnitve tega dokaznega predloga obrambe, saj je sodišče njegovo zavrnitev prepričljivo in razumno obrazložilo.

6. Iz opisa kaznivega dejanja v pravnomočni prvostopenjski sodbi izhaja, da je obsojenec policistoma poskusil preprečiti uradno dejanje ugotavljanja identitete s tem, da je s tal pobral nerazbito steklenico ter začel z njo zamahovati v smeri policistov in jima grozil, da ju bo poklal, če ga ne bosta pustila pri miru. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da iskanje steklenice ni smiselno, prstnih odtisov na njej pa gotovo niso iskali, ker je steklenica služila le za grožnjo in pri dejanju neposredno ni bila uporabljena. Policist T.N. je, zaslišan neposredno preden je zagovornik obsojenca podal obravnavani dokazni predlog, izpovedal, da so policisti Policijske postaje Postojna ob opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja našli steklenico in jo zasegli.

7. Obravnavana kazenska zadeva je specifična, ker se kot oškodovanec kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi pojavlja policija, ki obenem sama odkriva in zbira dokaze. Zato je policija dolžna še toliko bolj ravnati po vseh pravilih stroke in zbrati vse za kazenski postopek pomembne dokaze. V skladu z določbo devetega odstavka 148. člena ZKP je treba kazenski ovadbi predložiti predmete in drugo gradivo, ki utegne biti koristno za uspešno izvedbo postopka ter jih posredovati državnemu tožilstvu. V državah z demokratično družbeno ureditvijo in neodvisnim sodstvom je namreč materialni dokaz dostikrat nepogrešljivo sredstvo za uspešen in pošten sodni postopek. Omogoča dokazovanje prisotnosti storilca na kraju dejanja, njegovo povezavo s predmeti, ki so v zvezi z dejanjem ter ugotavljanje drugih za sojenje pomembnih okoliščin. Glede na pomembnost materialnih dokazov morajo ostati le-te nespremenjeni od zavarovanja na kraju dejanja do njihove predložitve sodišču, dovoljene so le spremembe zaradi forenzičnih preiskav in običajnega poteka časa. Dokumentirano mora biti vse dogajanje z dokazom, od tega kdo ga je zavaroval, kako in kje je bil hranjen ter ali je prišlo do posega v njegovo celovitost zaradi kriminalistično-tehničnih preiskav („chain of custody“).

8. Šele na glavni obravnavi, ob zaslišanju priče T.N., se je izkazalo, da so policisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja in ob tem našli steklenico (predmet s katerim je bila poskušana storitev kaznivega dejanja) ter jo zasegli. Omenjena steklenica kot dokaz sodišču ni bila predložena, v kazenskem spisu pa tudi ni bilo najti zapisnika o ogledu kraja kaznivega dejanja iz katerega bi bilo razvidno kdo je steklenico našel ter kje je bila najdena. Obsojenčeva obramba je na glavni obravnavi predlagala, da sodišče pridobi podatke o zaseženi steklenici ter ugotovi ali so bili na njej najdeni prstni odtisi. Navedeno bi moralo sodišče prve stopnje šteti kot ustrezen in popoln dokazni predlog, saj obsojenčev zagovornik konkretneje ni mogel utemeljiti verjetnosti uspeha predlaganega dokaza iz razlogov, ki so bili na strani države. Steklenica je bila namreč še vedno v rokah policije, kazenski ovadbi ni bila priložena, državni tožilec je sodišču ni predložil, na glavni obravnavi zaslišani policist pa je izpovedal zgolj, da je bila steklenica zasežena. Obramba je bila upravičena priti do podatkov s katerimi je razpolagala policija in do katerih se razen preko sodišča ni mogla dokopati. V nastalem položaju je bil predlog obrambe povsem upravičen, saj kolikor bi se izkazalo, da so bili prstni odtisi na steklenici iskani, pa obsojenčevi odtisi na njej niso bili najdeni ter za odsotnost le-teh ni bilo nekih tehtnih razlogov, bi to lahko pomenilo močan indic za presojo izpovedbe policista in zagovora obsojenca. Na takšen dokazni predlog bi bilo sodišče dolžno reagirati, opraviti poizvedbe pri policiji in si pridobiti podatke ali so bili na steklenici najdeni prstni odtisi, kolikor pa niso bili iskani, ali jih je še mogoče izzvati ter šele nato oceniti ali bo predlagani dokaz lahko uspešen ali ne. Pomanjkljivo delo policije, ki ni ravnala v skladu s pravili kriminalistične stroke ter zapisnika o ogledu kraja kaznivega dejanja in najdenega dokaza ni priložila kazenski ovadbi, ne more iti v škodo obsojencu, še manj pa pomeniti razlog za zavrnitev njegovega dokaznega predloga.

9. V danem procesnem položaju, nastalem v obsegu izvedbe dokazov sodišča prve stopnje, sta si nasproti stala zgolj zagovor obsojenca ter izpovedba priče T.N., torej beseda obsojenca proti besedi policista, ki mu je sodišče v celoti poklonilo vero. V takem procesnem položaju je bil vendarle povsem relavanten in jasen dokazni predlog obsojenčevega zagovornika, da sodišče pridobi podatke o zaseženi steklenici in morebiti najdenih prstnih odtisih na njej, saj bi takšen materialni dokaz lahko služil za potrditev obsojenčevega zagovora, kolikor bi se izkazalo, da so na steklenici iskali in našli prstne odtise, ki niso bili obsojenčevi, ali da so jih iskali pa niso našli nobenih prstnih odtisov. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZKP po načelu proste presoje dokazov samo odloča, katere dokaze bo izvedlo. Razen v primerih, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen za predlagatelja, mora dokaznemu predlogu ugoditi in izvesti dokaz, če je ta materialnopravno ali procesno-pravno relavanten. Pogoj za predlaganje takšnega dokaza je seveda tudi v zahtevi, da obramba obstoj in pravno relavantnost dokaza utemelji s potrebno stopnjo verjetnosti. Ugibanje sodišča, da prstnih odtisov na steklenici gotovo niso iskali, je preuranjeno in pomeni nedovoljeno anticipacijo. Sodišče je namreč dokaz zavrnilo še preden je opravilo poizvedbe pri policiji ali je steklenico zasegla zgolj kot predmet s katerim je bila poskušana storitev kaznivega dejanja, ali pa je policija na njej zavarovala dokaze – prstne odtise obsojenca. Sodišče se je spustilo v oceno dokazov, preden jih je sploh v celoti izvedlo in zgolj na podlagi logične in izkustvene ocene zavrnilo dokaz, ki bi utegnil biti razbremenilen za obrambo.

10. Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi prekršilo pravice obrambe z zavrnitvijo dokaznega predloga, s čimer je bila kršena določba tretje alinee 29. člena Ustave Republike Slovenije. Podana je bila bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe. Obramba je kršitev uveljavljala že v pritožbi, vendar je pritožbeno sodišče ugovor neutemeljeno zavrnilo, zato je pri presoji vpliva kršitve potrebno upoštevati standard, določen za pritožbeni postopek, pri katerem za obstoj kršitve zadostuje že možnost vpliva na zakonitost in (ali) pravilnost sodbe. Šele po opravljenih poizvedbah o zaseženi steklenici in prstnih odtisih na njej, bi sodišče prve stopnje lahko celovito presojalo verodostojnost in pomen izpovedi policista in obsojenca, ob tem, da ni bila izkoriščena možnost zaslišanja policista G.K. in ni bilo ugotovljeno ali je bil izveden oziroma dokončan postopek o cestnoprometnem prekršku s katerim naj bi se inkriminirano dejanje sploh začelo.

C.

Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP razveljavilo izpodbijani sodbi sodišča prve in druge stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 35982/2011
• Sodba I Ips 274/2009
• Sodba I Ips 387/2007