Sodba X Ips 281/2005

Jedro

Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih Skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede, ki jo lahko dve znamki ustvarita pri potrošniku glede izvora blaga ali storitev. Upoštevaje celovito presojo verjetnosti zmede je mogoče zaključiti, da je morebitna podobnost znamk zaradi skupnega elementa - besede omega, nevtralizirana z opisanimi vidnimi, fonetičnimi in pomenskimi razlikami.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Tožena stranka je z odločbo z dne 15.09.2003 zavrnila ugovor tožeče stranke zoper priznanje mednarodne znamke ... v sliki v Republiki Sloveniji, z obrazložitvijo, da ni izpolnjen pogoj na podlagi b točke prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. l. RS, št. 45/01, s spremembami - ZIL-1). Imetnik navedene znamke je I.D., ... Belgija (v nadaljevanju stranka z interesom).

2. Navedeno odločbo je v upravnem sporu izpodbijala tožeča stranka. Upravno sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo.

Relevantno dejansko stanje 3. Tožeča stranka je imetnica mednarodno registriranih znamk O. v besedi, za blago iz razredov 29 (meso, ribe, mesni ekstrakti, ribje paštete, mesne, ribje, zelenjavne in sadne konzerve, želeji iz mesa, rib, sadje in zelenjave, marinirane ribe, sardine v olju, kaviar, raki in konzervirani raki) in 32 (sadni sok) po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (Ur. l. SFRJ-MP, št. 51/74 ter Ur. l. RS, št. 9/92 - v nadaljevanju NK) ter O. v besedi, za blago iz razredov 16, 35, 36, 39, 41in 42 NK. Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino je na podlagi Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk (Ur. l. SFRJ-MP, št. 2/74, Ur. l. RS-MP, št. 9/92) registriral znamko ... v barvni sliki, katere imetnica je stranka z interesom. Z znamko je zavarovala znak za blago iz razredov 29 (meso, ribe, perutnina, divjačina, jajca, mleko in mlečni izdelki, jedilno olje in maščoba) ter 44 (veterinarske storitve, poljedelske, vrtnarske in gozdarske storitve, storitve kontrole genetsko izboljšane hrane za živali, porodniške storitve za živali) NK. Gre za kvadratno barvno sliko, ki jo sestavljata abstraktni podobi dveh zelenih hribov, nad njima pa modro nebo s soncem. V ozadju sliko obdaja belkast znak za grško črko omega. V spodnjem delu slike je besedilo ..., izpisano v rdeči barvi, številka tri pa je bela in nekoliko poudarjena.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 4. S 01.01.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US - ZUS-1). Ta je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1 ter da se obstoječe pritožbe glede na kriterije, določene v drugem odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali pa kot revizije. V tem sporu vložena pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 in se zato obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija. Glede na določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 pa je postala prvostopenjska sodba s 01.01.2007 pravnomočna.

5. Tožeča stranka uveljavlja razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni teko, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Tožeča stranka meni, da sta si znamki zaradi skupnega dominantnega dela, besede omega, očitno podobni. Dodatni povezovalni element med znamkama naj bi bil tudi grški zapis črke omega v kasnejši znamki. Registrirana besedna znamka naj bi zajemala prepoved kakršnekoli oblike zapisa ali grafične upodobitve zavarovanih znakov. Zaradi tendence skrajševanja besed pri izgovorjavi naj bi bili znamki tudi fonetično in pomensko podobni. Potrošniki bi po mnenju tožeče stranke dobili napačen vtis, da je znamka stranke z interesom zgolj različica prejšnje znamke. Podani naj bi bili razlogi za zavrnitev registracije znamke po b in c točki prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Glede presoje opisnosti elementov kasnejše znamke naj bi bila obrazložitev sodišča sama s seboj v nasprotju.

7. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe in prizadeti stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Razlogi za zavrnitev revizije 8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta oznaki ... in ... v kasnejši znamki sestavini zavarovanih proizvodov, kljub temu pa ju ni ocenilo kot opisna elementa, kar je obrazložilo s tem, da povprečni potrošnik ne pozna pomena navedenih oznak in jih zato ne dojema kot opisnih. Obrazložitev sodišča prve stopnje zaradi tega ni sama s seboj v nasprotju, vprašanje pravilnosti opredelitve, ali sta sestavini opisni ali ne, pa je materialno pravno vprašanje, ki bo obravnavano v nadaljevanju.

9. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), sicer pa tožeča stranka navedenega očitka ni natančneje opredelila.

Presoja verjetnosti zmede 10. Pri presoji, ali je podan zavrnilni razlog za registracijo znamke po b točki prvega odstavka 44. člena ZIL-1, je potrebna primerjava enakosti ali podobnosti blaga, za katero se uporabljata prejšnja in kasnejša znamka ter enakosti ali podobnosti samih znamk. Na podlagi takšne primerjave se izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. V praksi Sodišča Evropskih Skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede, ki jo lahko dve znamki ustvarita pri potrošniku glede izvora blaga ali storitev.(1)

11. Obstoj verjetnosti zmede je treba presojati na podlagi celostne primerjave obeh znamk. Kot sta ustrezno pojasnila že tožena stranka in sodišče prve stopnje, primerjava znamk obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku, saj le-ta zaznava znamko kot celoto in ne preizkuša njenih posameznih podrobnosti.(2) Pri tem se predpostavlja, da gre za takega povprečnega potrošnika, ki je dobro obveščen in razumno skrben ter pozoren.

12. Nasprotujoči znamki se najlažje ločita na vidni ravni, saj je s kasnejšo znamko zavarovan kompleksni znak, s figurativnimi in barvnimi elementi v podobi zelenih hribov, modrega neba in sonca. Izstopa tudi bela številka 3. Figurativni elementi dajejo znamki stranke z interesom popolnoma drugačno optično zgradbo, kot jo ima prejšnja znamka in zaradi svoje velikosti, izvirnosti in barv prevladajo nad besednimi elementi. Tudi grafični del obeh znamk se razlikuje v tem, da znamka stranke z interesom vsebuje poleg skupnega izraza omega še kratico CLA, znak & ter izstopajočo številko 3. Oznaka za grško črko omega v ozadju znamke pa po oceni Vrhovnega sodišča ni dovolj opazna, da bi jo bilo mogoče šteti za razlikovalni del, ki bi kakorkoli vplival na podobnost znamk.

13. Čeprav pri glasovni primerjavi figurativni elementi nimajo nobene vloge, k razlikam prispeva dejstvo, da je znamka stranke z interesom sestavljena iz dveh besed, znaka & ter številke 3. Zatrjevano skrajševanje pri branju besedila kasnejše znamke ni z ničemer podprto in ne more vplivati na odločitev.

14. Pomen besede omega v znamki stranke z interesom je potrebno presojati v povezavi s številko 3, ki skupaj predstavljata oznako za skupino maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na srce in ožilje, kar sta ugotovili že tožena stranka in sodišče prve stopnje. Vrhovno sodišče pa, drugače kakor sodišče prve stopnje, pritrjuje razlogom tožeče stranke, da povprečni potrošniki poznajo oznako omega3 kot zdravju prijazno sestavino živil. Izraz omega brez številke 3 pa predstavlja zadnjo črko grške abecede in sam po sebi ni opisen za blago, ki ga označuje. Znamki se torej tudi pomensko razlikujeta.

15. Upoštevaje celovito presojo verjetnosti zmede je mogoče zaključiti, da je morebitna podobnost znamk zaradi skupnega elementa - besede omega, nevtralizirana z opisanimi vidnimi, fonetičnimi in pomenskimi razlikami. Zato Vrhovno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje in tožene stranke, da podobnost obeh znamk, upoštevaje njuno celostno podobo, ni tolikšna, da bi bili zamenljivo podobni.

16. Oznaka omega3 v znamki stranke z interesom označuje sestavino zadevnih proizvodov in je v očeh javnosti torej opisna. Drugače pa je z besedo omega v znamki tožeče stranke, ki brez številke 3 ne nakazuje na kakršnekoli sestavine ali lastnosti blaga. Zaradi tega ni utemeljen očitek tožeče stranke, da bodo potrošniki novo znamko dojemali kot podznamko tožeče stranke, saj znamki prav zaradi številke 3 nimata skupnega pomena. Iz istega razloga pri potrošnikih tudi ne ustvarjata vtisa, da blago izvira od istega proizvajalca ali med seboj povezanih družb. Pri tem tudi ni pomembno, ali je beseda omega dominantna v eni ali obeh znamkah. Gola možnost asociacije med obema znamkama zaradi skupnega elementa pa tudi ne zadošča za obstoj relativnega zavrnilnega razloga v pomenu b točke prvega odstavka 44. člena ZIL-1.

17. Glede na navedeno obstoj obeh znamk pri potrošnikih ne ustvarja verjetnosti zmede, niti če gre za enako blago. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da se s podobnostjo drugih vrst proizvodov ni potrebno ukvarjati, saj je verjetnost zmede pri slednjih toliko manjša.

18. Ker ni podana podobnost znamk, tudi ni izpolnjen zavrnilni razlog po c točki prvega odstavka 44. člena ZIL-1, za katerega pa tožeča stranka sploh ni dokazovala ostalih predpostavk (razlikovalnega značaja ali ugleda svoje znamke in možnosti izkoriščanja ali oškodovanja le-tega).

19. S tem je odgovorjeno na tiste revizijske navedbe, ki so odločilnega pomena. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1), je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (92. člen ZUS-1).

.....

Op.št.(1):Sodišče Evropskih skupnosti v zadevi št. C-120/04, sodba z dne 06.10.2005, Medion proti Thomson. Op.št.(2):Sodišče Evropskih skupnosti v zadevi št. C-251/95, sodba z dne 11.11.1997, Sabel proti Puma.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba X Ips 812/2004
• Sodba X Ips 1140/2005
• Sodba X Ips 1138/2004