Sodba X Ips 779/2006

Jedro

Tožeča stranka je zamudila rok za predložitev slovenskega prevoda patentnih zahtevkov za razširitev evropskega patenta in plačilo pristojbine, vendar je hkrati predlagala nadaljevanje postopka po zamudi po 67. členu ZIL-1. Razlikovanje med materialnimi in procesnimi roki za uporabo instituta nadaljevanja postopka po zamudi ni relevantno, saj v 67. členu ZIL-1 razlika ni omenjena.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Odpravita se odločba tožene stranke z dne 02.02.2004 in sklep tožene stranke z dne 21.01.2004.

Zahtevi tožeče stranke za nadaljevanje postopka po zamudi se ugodi in se nadaljuje postopek za vpis evropskega patenta v register patentov."

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Tožeča stranka je dne 04.07.1998 pri Evropskem patentnem uradu (EPU) vložila prijavo za evropski patent in zahtevala razširitev veljavnosti na Republiko Slovenijo. EPU je sklep o podelitvi evropskega patenta objavil dne 04.12.2002. Ker je tožeča stranka zamudila trimesečni rok za dostavo slovenskega prevoda patentnih zahtevkov in plačilo pristojbine, ki je potekel dne 04.03.2003, je dne 28.04.2003 pri toženi stranki vložila zahtevo za nadaljevanje postopka po zamudi po 67. členu Zakona o industrijski lastnini (Ur. l. RS št. 45/2001 s spremembami - ZIL-1) ter hkrati priložila slovenski prevod patentnih zahtevkov in plačala pristojbino.

2. Tožena stranka je s sklepom z dne 21.01.2004 zahtevo za nadaljevanje postopka po zamudi zavrgla. Dne 02.02.2004 pa je tožena stranka z odločbo ugotovila, da se šteje razširjeni evropski patent tožeče stranke za neveljavnega ab initio.

3. Tožeča stranka je obe odločbi izpodbijala v upravnem sporu in zahtevala njuno odpravo in nadaljevanje postopka po zamudi. Upravno sodišče prve stopnje je tožbi tožeče stranke zavrnilo.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 4. Tožeča stranka uveljavlja razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Tožeča stranka navaja, da naj bi bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za nadaljevanje postopka po zamudi po 67. členu ZIL-1, zato naj bi bila njena zahteva nepravilno zavržena. Postopek razširitve evropskega patenta naj bi se začel že pred EPU, predložitev prevodov pa naj bi bilo procesno dejanje v tem postopku. Po njenem mnenju uporaba 67. člena ZIL-1 ni omejena zgolj na zamudo procesnih rokov, ne glede na to pa naj bi tožeča stranka v obravnavani zadevi zamudila prav procesni rok. Zamuda roka za vložitev prevoda zahtevkov evropskega patenta tudi ni navedena med izjemami v tretjem odstavku 67. člena ZIL-1.

6. Izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je bilo ugotovljeno, da se razširjeni evropski patent šteje za neveljavnega ab initio, naj bi bila nezakonita zaradi tega, ker izdaje takšne odločbe nihče ni zahteval, tožena stranka pa sama ni imela zakonske podlage za izdajo odločbe po uradni dolžnosti.

7. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

Razlogi za ugoditev reviziji 8. S 01.01.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US - ZUS-1). Ta je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1 ter da se obstoječe pritožbe glede na kriterije, določene v drugem odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali pa kot revizije. V tem sporu vložena pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 in se zato obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija.

9. Skladno z Uredbo o razširitvi evropskih patentov na Republiko Slovenijo (Ur. l. RS, št. 15/2002, ki se uporablja na podlagi 4. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov, Ur. l. RS-MP št. 68/2002, v nadaljevanju - Uredba) se lahko veljavnost evropskega patenta razširi na Republiko Slovenijo na zahtevo vlagatelja (prvi odstavek 1. člena ter prvi odstavek 2. člena Uredbe). Tako imenovan razširjen evropski patent pomeni evropski patent, ki ga je podelil EPU na podlagi evropske patentne prijave, za katero je bila zahtevana razširitev na Republiko Slovenijo (b točka drugega odstavka 1. člena Uredbe). V roku treh mesecev od datuma objave sklepa o podelitvi evropskega patenta je nosilec patenta dolžan dostaviti Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: Urad) slovenski prevod patentnih zahtevkov za evropski patent in plačati pristojbino za objavo, sicer se razširjeni evropski patent šteje za neveljavnega ab initio (drugi in šesti odstavek 5. člena Uredbe).

10. Tožeča stranka je zamudila rok za predložitev slovenskega prevoda patentnih zahtevkov in plačilo pristojbine, vendar je hkrati predlagala nadaljevanje postopka po zamudi po 67. členu ZIL-1. Prvi odstavek 67. člena ZIL-1 določa, da lahko prijavitelj, ki je zamudil rok za izpolnitev obveznosti, zahtevanih v postopku za pridobitev pravice, zahteva, da se zamujeni rok šteje kot pravočasen in da se odpravijo pravne posledice zamude, ter da Urad nadaljuje s postopkom pridobitve pravice. Postopek pridobitve evropskega patenta se je začel z vložitvijo evropske patentne prijave pri EPU. Z objavo sklepa o podelitvi (dne 04.12.2002) je tožeča stranka tudi pridobila razširjeni evropski patent, veljaven v Republiki Sloveniji, za katerega pa je morala dostaviti prevod patentnih zahtevkov in plačati pristojbino. Gre torej za obveznosti v postopku pridobitve pravice, glede katerih je mogoče zahtevati nadaljevanje postopka po zamudi. V tem primeru se pravne posledice zamude odpravijo, tožena stranka pa nadaljuje s postopkom. Razlikovanje med materialnimi in procesnimi roki za uporabo instituta nadaljevanja postopka po zamudi ni relevantno, saj določba 67. člena ZIL-1 ne vsebuje nobenih omejitev.

11. Tožeča stranka je pri vložitvi zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi upoštevala tudi pogoje iz drugega odstavka 67. člena ZIL-1 in zahtevo vložila v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila seznanjena z zamudo (oziroma od kar je zamuda nastala) ter hkrati opravila zamujeno dejanje - predložila prevod patentnih zahtevkov in plačala pristojbino.

12. Glede na to, da so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za nadaljevanje postopka po zamudi, je bila zahteva tožeče stranke nepravilno zavržena, razširjeni evropski patent pa razglašen za neveljavnega. Vrhovno sodišče je zato spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje tako, da je odločbi tožene stranke odpravilo in ugodilo zahtevi tožeče stranke za nadaljevanje postopka po zamudi (prvi odstavek 94. člena ZUS-1). Ker je bilo reviziji ugodeno iz navedenih razlogov, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do ostalih revizijskih očitkov.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1655/2017-9
• sodba I U 313/2011
• UPRS sodba I U 1068/2012