Sodba X Ips 1140/2005

Jedro

Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu, da je potrošnik v zmedi glede izvora blaga ali storitev. Pomeni, da nepravilno domneva, da blago izvira od enega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb.

Izrek

1. Revizija se zavrne. 2. Zahteva L.m. d.o.o., za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1 Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino je na podlagi Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk (Ur. l. SFRJ-MP, št. 2/74, Ur. l. RS-MP, št. 9/92) registriral znamko MAX, št. 683771, katere imetnica je tožeča stranka. L.m. d.o.o., L. (v nadaljevanju stranka z interesom) so vložile ugovor zoper priznanje varstva znamke v Republiki Sloveniji z obrazložitvijo, da so imetnik prej registrirane znamke MAX, ki je podobna kasneje registrirani znamki, z njo pa je zavarovano enako blago. Tožena stranka je z odločbo z dne 05.11.2003 ugovoru ugodila in zavrnila varstvo mednarodne znamke št. 683771 v Republiki Sloveniji.

2 Navedeno odločbo je v upravnem sporu izpodbijala tožeča stranka. Upravno sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo.

Relevantno dejansko stanje 3 Stranka z interesom je imetnica znamke MAX v črno - beli sliki, registrirane pri Uradu RS za intelektualno lastnino za blago iz razreda 29 (mlečni izdelki in jogurti) in 30 (sladoledi) po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (Ur. l. SFRJ-MP, št. 51/74 ter Ur. l. RS, št. 9/92 - v nadaljevanju NK). Gre za besedo MAX, izpisano v posebni obliki velikih tiskanih črk, ki so odebeljene in zapisane v diagonalni liniji levo proti desno navzgor. Tožeča stranka je pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino registrirala znamko MAX v črno - beli sliki, zapisano z velikimi tiskanimi tridimenzionalnimi črkami, izpisanimi v diagonalni liniji levo proti desno navzdol, s podobo smejočega leva za zadnjo črko X, pri čemer črka X predstavlja tudi oblačilo leva. Z znamko je zavarovala znak za blago iz razreda 30 NK (sladoledi).

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 4 S 01.01.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US - ZUS-1). Ta je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1 ter da se obstoječe pritožbe glede na kriterije, določene v drugem odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali pa kot revizije. V tem sporu vložena pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 in se zato obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija. Glede na določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 pa je postala prvostopenjska sodba s 01.01.2007 pravnomočna.

5 Tožeča stranka uveljavlja razloge zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da pritožbi tožeče stranke ugodi in odpravi odločbo tožene stranke oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6 Tožeča stranka meni, da si znamki tožeče in prizadete stranke nista podobni. Beseda MAX v kasnejši znamki naj bi bila manj izrazita, saj črka X predstavlja tudi del obleke leva. Slika leva je po prepričanju tožeče stranke dominantni del znaka, zato je tudi pri izgovorjavi potrebno upoštevati sliko. Povprečen potrošnik naj bi sporno znamko prebral kot "max lev" ali "lev max". Najštevilčnejši potrošniki sladoledov so prav otroci, ki jih slika nasmejanega leva še toliko bolj pritegne. Glede na samopostrežni način nakupovanja tovrstnih proizvodov pa naj bi bil najpomembnejši videz embalaže. Preprečevanje uporabe besede MAX naj bi pomenilo tudi nedopustno monopolizacijo besede, ki bi morala biti v splošni rabi. S tem, ko je sodišče prve stopnje drugače ugotovilo dominantni del znamke, naj bi zmotno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče ni posebej opredelilo pojma povprečnega potrošnika in tožeči stranki ni odgovorilo na vse očitke, pa naj bi zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka.

7 Pritožba je bila vročena toženi stranki in stranki z interesom, ki sta v odgovoru predlagali njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

Razlogi za zavrnitev revizije 8 Zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo pojma povprečnega potrošnika, ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Gre za pravni standard, katerega napačna razlaga bi lahko predstavljala le kršitev materialnega prava. Kot je mogoče sklepati iz navedb revidenta, vidi kršitev določb postopka tudi v tem, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožeče stranke, da naj bi bili potrošniki zadevnih proizvodov predvsem otroci. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz zaznav povprečnega potrošnika in ne le otroka, kar pa ne pomeni, da otroci niso bili upoštevani pri določanju standarda povprečnega potrošnika. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pa posebna obravnava otrok, kot relevantnih potrošnikov, ne bi mogla vplivati na drugačno presojo verjetnosti zmede v javnosti. Navedene trditve tako niso bile odločilnega pomena in se sodišču ni bilo potrebno do njih opredeljevati (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP, ki se primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1).

9 Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Sicer pa revizijski razlogi, s katerimi tožeča stranka izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o dominantnosti posameznih delov znamk, napadajo uporabo materialnega prava in ne ugotovljenega dejanskega stanja.

Presoja verjetnosti zmede 10 Pri presoji, ali je podan zavrnilni razlog za registracijo znamke po b točki prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. l. RS, št. 45/01, s spremembami - ZIL-1), je potrebna primerjava enakosti ali podobnosti blaga, za katero se uporabljata prejšnja in kasnejša znamka ter enakosti ali podobnosti samih znamk. Na podlagi takšne primerjave se izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. V praksi SES se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga ali storitev. Potrošnik nepravilno domneva, da blago izvira od enega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb.(1)

11 V obravnavani zadevi ni sporno, da naj bi obe znamki označevali enako oziroma podobno blago: sladoledi iz razreda 30 NK; s prejšnjo znamko pa so zavarovani tudi mlečni izdelki in jogurti iz razreda 29 NK. Ključno je torej vprašanje, ali sta si znamki podobni do te mere, da obstaja v javnosti verjetnost zmede (točka b prvega odstavka 44. člena ZIL-1).

12 Kot sta ustrezno pojasnila že tožena stranka in sodišče prve stopnje, mora biti primerjava znamk celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku, saj le-ta zaznava znamko kot celoto in ne preizkuša njenih posameznih podrobnosti.(2)

13 Mogoče je pritrditi navedbam tožeče stranke, da so pri vizualni primerjavi znamk opazne razlike glede grafične oblike črk in zlasti zaradi podobe leva v kasnejši znamki. Vendar slika leva nikakor ne predstavlja dominantnega dela znamke, saj niti po velikosti niti po legi ne izstopa, temveč le dopolnjuje besedilo MAX. Zato so neutemeljene tudi trditve tožeče stranke glede izgovorjave kasnejše znamke. Napis MAX je tako izrazit, da ni dvoma, kako ga bo povprečen potrošnik prebral. Vrhovno sodišče tako pritrjuje stališču sodišča prve stopnje in tožene stranke, da sta si znamki, upoštevaje njun celostni vtis, podobni.

14 Očitek, da naj bi preprečitev uporabe besede MAX predstavljala nedopustno monopolizacijo splošno pogovorne besede, ni utemeljen. Beseda MAX za sladoled ni opisna, ne glede na to, ali se jo razume kot moško ime "Maks" ali kot okrajšavo za "maksimalen". Nasprotno, po prepričanju Vrhovnega sodišča ima povprečen in ne šibek razlikovalni učinek, kar ji daje močnejše varstvo kot bi to veljalo za znamke, katerih razlikovalni učinek je manjši.

15 Kljub temu, da se blago, na katerega se znamki nanašata res večinoma prodaja samopostrežno, kjer je pomembnejša vizualna podoba znamk, se ostalih vidikov primerjave (fonetične in pomenske) ne sme enostavno prezreti. Poleg tega pa tudi vizualno znamki nista tako različni, da bi bila verjetnost zmede izključena. Upoštevati je potrebno predvsem, da ima povprečen potrošnik le redko priložnost neposredne primerjave dveh znamk, se mora zanesti na nepopolno predstavo, ki jo ima v spominu. Dodano sliko leva v znamki tožeče stranke je mogoče razumeti tako, da gre za novo serijo proizvodov MAX, kar pa pomeni zmedo glede izvora blaga.

16 Povprečen potrošnik naj bi bil dobro obveščen in razumno skrben ter pozoren. Pozornost povprečnega potrošnika pa je odvisna tudi od vrste blaga ali storitev. Glede na to, da je relevantno blago široke potrošnje, je pozornost potrošnikov manjša, saj ob odločanju za nakup sladoleda niso pripravljeni zapraviti veliko časa. Med povprečnimi potrošniki sladoledov naj bi bili tudi otroci, za katere pa je značilno, da so še manj pazljivi in slabše obveščeni. Zaradi tega je verjetnost zmede torej še toliko večja.

17 Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da sta si znamki celostno toliko podobni, da bi med relevantnimi potrošniki zelo verjetno povzročili zmedo glede izvora blaga, s čimer je podan relativni razlog za zavrnitev znamke po b točki prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Varstvo mednarodne znamke tožeče stranke v Republiki Sloveniji je bilo zato pravilno zavrnjeno.

18 Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1), je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (92. člen ZUS-1). Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

------ Op.št.(1):SES v zadevi št. C-120/04, z dne 06.10.2005, Medion v. Thomson. Op.št.(2):SES v zadevi št. C-251/95, z dne 11.11.1997, Sabel v. Puma.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba X Ips 812/2004
• Sodba X Ips 1138/2004
• Sodba X Ips 281/2005