Sodišče:	Vrhovno sodišče
Oddelek:	Upravni oddelek
ECLI:	ECLI:SI:VSRS:2007:X.IPS.812.2004
Evidenčna številka:	VS19529
Datum odločbe:	11.12.2007
Opravilna številka II.stopnje:	Sodba UPRS U 344/2003
Področje:	PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:	podobnost znamk - verjetnost zmede na trgu

Jedro

Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnemu potrošniku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1 Tožena stranka je z odločbo z dne 27.01.2003 zavrnila ugovor tožeče stranke zoper registracijo mednarodne znamke št. 757946 FRESH TEA v sliki v Sloveniji, z obrazložitvijo, da ni izpolnjen pogoj na podlagi b točke prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Imetnik prijavljene znamke je S.C. GALEC, Société Coopérative Anonyme a Directoire et Conseil de Surveillance, Francija (v nadaljevanju stranka z interesom).

2 Navedeno odločbo je v upravnem sporu izpodbijala tožeča stranka. Upravno sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo.

Relevantno dejansko stanje

3 Tožeča stranka je imetnica znamke FRESH v sliki, registrirani pri Uradu RS za intelektualno lastnino za blago iz razreda 32 (brezalkoholne pijače) po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (Ur. l. SFRJ-MP, št. 51/74 ter Ur. l. RS, št. 9/92 - v nadaljevanju NK). Gre za besedo FRESH, izpisano z velikimi tiskanimi črkami v poudarjenem slogu, z veliko pisano črko F v ozadju. Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino je na podlagi Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk (Ur. l. SFRJ-MP, št. 2/74, Ur. l. RS-MP, št. 9/92) registriral znamko FRESH TEA, katere imetnica je stranka z interesom. Z znamko je zavarovala znak za blago iz razredov 30 in 32 NK (brezalkoholne pijače ter čaji in pijače na osnovi čaja). V slednjem primeru gre za besedilo male tiskane pisave, z veliko začetnico, v poševni legi, levo proti desni navzgor. Črke so modre barve z zeleno obrobo. Beseda tea leži pod besedo fresh, ob zadnji črki a pa je slika dveh zelenih lističev:

Znamka stranke z interesom - kasnejša znamka:

Znamka tožeče stranke - prejšnja znamka:

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 4 S 01.01.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US - ZUS-1). Ta je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1 ter da se obstoječe pritožbe glede na kriterije, določene v drugem odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali pa kot revizije. V tem sporu vložena pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 in se zato obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija. Glede na določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 pa je postala prvostopenjska sodba s 01.01.2007 pravnomočna.

5 Tožeča stranka uveljavlja razloge zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni in samo odloči o zadevi.

6 Tožeča stranka meni, da sta si znamki zaradi skupnega dominantnega dela, besede fresh, očitno podobni, kar bi zelo verjetno povzročilo zmedo v javnosti. Procesna kršitev pred sodiščem prve stopnje naj bi bila v tem, da sodišče ni obravnavalo in obrazložilo argumentov tožeče stranke, temveč je sledilo le stališčem tožene stranke, zato naj bi bila izpodbijana sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih, dejansko stanje pa nepopolno ugotovljeno.

7 Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe in stranki z interesom, ki nanjo ni odgovorila.

Razlogi za zavrnitev revizije 8 Zaradi tega, ker je sodišče sledilo argumentom tožene stranke, ni podana zatrjevana kršitev določb postopka v upravnem sporu. Iz obrazložitve jasno izhaja, da sodišče pritrjuje razlogom izpodbijane odločbe glede primerjave obeh znamk, s tem pa je logično zavrnilo razloge tožeče stranke, ki je zatrjevala podobnost znamk. Tožeča stranka ni natančneje obrazložila, na katere odločilne argumente sodišče ni odgovorilo, zato Vrhovno sodišče tega ni podrobneje preverjalo.

9 Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Sicer pa revizijski razlogi, s katerimi tožeča stranka izraža nestrinjanje s primerjavo znamk, ki sta jo podali tožena stranka in sodišče prve stopnje, izpodbijajo uporabo materialnega prava in ne ugotovljenega dejanskega stanja.

Presoja verjetnosti zmede 10 Pri presoji, ali je podan zavrnilni razlog za registracijo znamke po b točki prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. l. RS, št. 45/01, s spremembami - ZIL-1), je potrebna primerjava enakosti ali podobnosti blaga, za katero se uporabljata prejšnja in kasnejša znamka ter enakosti ali podobnosti samih znamk. Na podlagi takšne primerjave se izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. V praksi Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju SES) se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga ali storitev. Pomeni, da nepravilno domneva, da blago izvira od enega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb.(1)

11 V obravnavani zadevi ni sporno, da naj bi obe znamki označevali enako oziroma podobno blago: brezalkoholne pijače z znamko FRESH (razred 32 NK) ter brezalkoholne pijače in čaji ter pijače na osnovi čaja z znamko FRESH TEA (razred 32 in 30 NK). Ključno je torej vprašanje, ali sta si znamki podobni do te mere, da obstaja v javnosti verjetnost zmede (točka b prvega odstavka 44. člena ZIL-1).

12 Kot sta ustrezno pojasnila že tožena stranka in sodišče prve stopnje, mora biti primerjava znamk celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku, saj le-ta zaznava znamko kot celoto in ne preizkuša njenih posameznih podrobnosti.(2) Povprečen potrošnik naj bi bil dobro obveščen in razumno skrben ter pozoren.

13 Znamki sta si pomensko sicer podobni glede besede fresh, ki pomeni svež, osvežilen. Pomen kasnejše znamke FRESH TEA pa je osvežilen čaj. Vendar ima povprečen slovenski potrošnik dovolj znanja angleščine, da razume pomen besed in se hkrati zaveda tudi opisnosti in generičnosti njune vsebine. Beseda fresh je pridevnik, ki pri obeh znamkah označuje lastnost izdelka (pijače).

14 Fonetično sta si znamki le delno podobni, v prvem delu, glede besede fresh. Sicer pa gre pri znamki tožeče stranke za eno besedo, medtem ko je znamka stranke z interesom sestavljena iz dveh besed.

15 Vizualno se znamki precej razlikujeta zaradi različnega stila zapisa, izbora črk, barv in grafičnih dodatkov.

16 Vidne razlike med znamkama lahko nevtralizirajo pomenske in glasovne podobnosti med njima. To velja tudi v konkretnem primeru, predvsem zato, ker besedni elementi zaradi uporabe opisnih in generičnih pojmov navadno niso prevladujoči v očeh javnosti.

17 Vrhovno sodišče tako pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje in tožene stranke, da podobnost obeh znamk, upoštevaje njuno celostno podobo, ni takšna, da bi bili znamki zamenljivo podobni. Očitek tožeče stranke, da naj bi sodišče prve stopnje primerjalo le nebistvene dele konfrontiranih znamk, nima nikakršne opore v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje.

18 Znamka tožeče stranke nima pomembnega razlikovalnega učinka, saj gre za besedo, ki označuje lastnost proizvoda. Splošno znano je, da imajo znamke močan notranji razlikovalni učinek, kolikor so sestavljene iz besednih, sestavljenih ali tridimenzionalnih znakov, ki obravnavani vsak zase ali skupno, nimajo nobene zveze s proizvodi, ki jih označujejo. Verjetnost zmede v javnosti pa je toliko večja, kolikor bolj se razlikovalni učinek prejšnje znamke izkaže za pomembnega. Znamke, ki imajo močan razlikovalni učinek, uživajo širše varstvo kot znamke, katerih razlikovalni učinek je šibkejši. Zato je v primeru, ko je prejšnja znamka sestavljena zgolj iz besede fresh, ki je običajna lastnost brezalkoholnih pijač, mogoče zaključiti, da kasnejša znamka, ki med drugim tudi vsebuje besedo fresh, ne bo povzročala zmede na trgu. Potrošniki zaradi skupne oznake fresh na pijači ne bodo zavedeni glede izvora obeh proizvodov, saj pridevnik osvežilen pri povprečnem potrošniku ne zadošča za sklepanje, da proizvoda izvirata od istega proizvajalca ali med seboj povezanih družb. Nasprotno, takšna oznaka tudi po pričakovanjih potrošnikov označuje marsikatero brezalkoholno pijačo, ne da bi bile le-te kakorkoli povezane. Pri tem tudi ni pomembno, ali je beseda fresh dominantna v eni ali obeh znamkah. Gola možnost asociacije med obema znamkama zaradi skupnega elementa pa tudi ne zadošča za obstoj relativnega zavrnilnega razloga v pomenu b točke prvega odstavka 44. člena ZIL-1.

19 S tem je odgovorjeno na tiste revizijske navedbe, ki so odločilnega pomena. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1), je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (92. člen ZUS-1).

------Op.št.(1):SES v zadevi št. C-120/04, z dne 06.10.2005, Medion v. Thomson. Op.št.(2):SES v zadevi št. C-251/95, z dne 11.11.1997, Sabel v. Puma.

Zveza:


Pridruženi dokumenti:*

Datum zadnje spremembe:

14.04.2016