Sodba I Up 1462/2003

Jedro

Pred pridobitvijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti je potrebno predhodno pridobiti uporabno dovoljenje v skladu z bodočo namembnostjo poslovnega prostora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 20.9.2001, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Radovljica z dne 11.6.2001. Z navedeno odločbo je organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožeče stranke za izdajo odločbe o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti 55.403 - točenje pijač in napitkov v drugih lokalih, in sicer z obrazložitvijo, da poslovni prostor R 15 v trgovskem centru na B., nima ustreznega uporabnega dovoljenja.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih navaja v obrazložitvi svoje odločbe. Sklicuje se na določbe 8. člena in 2. odstavka 11. člena Zakona o gostinstvu (ZGos), 8. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO). Uporabno dovoljenje je vezano na namembnost objekta oziroma na dejavnost, ki se bo izvajala v objektu. Iz upravnega spisa ni razvidno in tudi tožeča stranka tega ne zatrjuje, da bi se v lokalu R 15 v trgovskem centru na B. kdajkoli izvajala gostinska dejavnost. Zato je tudi po presoji sodišča pred pridobitvijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v konkretnem primeru potrebno predhodno pridobiti uporabno dovoljenje v skladu z bodočo namembnostjo poslovnega prostora. Irelevantno je sklicevanje tožeče stranke, da predhodno ni bila nikoli spremenjena namembnost lokala iz trgovinske v agencijsko dejavnost, saj morebitne napake v predhodnih postopkih ne morejo vplivati na pravilnost odločitve v tem postopku. Nepravilno je tudi stališče tožeče stranke, da lahko vsak lastnik lokala namembnost določa sam. Načeloma si jo sicer res lahko določa, vendar pa morajo biti poslovni prostori urejeni na podlagi predpisov o urejanju prostora in v skladu s specialnimi predpisi, ki urejajo posamezno dejavnost.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in da samo odloči o zadevi. Dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno, in sicer v tistem delu, kjer gre za vprašanje, kakšno uporabno dovoljenje je bilo za predmetni lokal R 15 v preteklosti izdano. Gre namreč za situacijo, da je bilo izdano uporabno dovoljenje za celoten kompleks trgovskega centra na B., kjer pa ni navedeno eksplicitno nikjer, za kakšne dejavnosti lokalov gre. Iz obstoječe dokumentacije sicer izhaja, da naj bi bil ta lokal prodajalna, vendar do te realizacije nikdar ni prišlo, pač pa je bila tu turistična agencija. Uporabno dovoljenje je bilo izdano vsem lokalom v poslovnem centru B. brez določene namembnosti. Projektna dokumentacija je določala okvirno namembnost posameznega lokala, v izvedenem delu pa namembnost sama ni bila nikoli določena za noben lokal. Ni ji jasno, zakaj so se ravno v njenem primeru te ovire pojavile, saj so ostali lastniki lokalov, ki opravljajo gostinsko dejavnost, pridobili vso potrebno dokumentacijo na podlagi navedenega uporabnega dovoljenja. Upravno sodišče je v podobni situaciji prav tako v zvezi s trgovsko-poslovnim centrom na B. s sodbo, št. U 1463/98-17 z dne 21.4.1999, že odločalo in to v korist lastnika lokala, kar je v predmetnem primeru tožeča stranka. Vrhovno sodišče je s sodbo, št. I Up 398/99-2 odločilo v korist lastnika lokala.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

ZGos v 8. členu določa, da je podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih obratih uporabno dovoljenje, ki ga izda pristojna enota upravne enote na podlagi predpisov o urejanju prostora v skladu z namembnostjo objekta oziroma poslovnega prostora. Po 2. odstavku 11. člena ZGos mora tisti, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, predhodno pridobiti odločbo o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom in drugimi predpisi, ki jo izda za gostinstvo pristojna enota upravne enote.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo uporabno dovoljenje z dne 20.4.1990, ki ga je izdala Občina Rarovljica za del trgovskega centra na B. (ki je med predloženimi spisi) in na katero se sklicuje tožeča stranka v svoji pritožbi, med drugim izdano tudi za lokal R 15, ki pa je bil predviden za opravljanje dejavnosti turistične agencije, ki jo je le-ta tudi opravljala v tem lokalu. Dejavnost turistične agencije pa je povsem drugačna od gostinske dejavnosti, ki jo namerava v istem lokalu opravljati tožeča stranka. Ker torej navedeno uporabno dovoljenje ni bilo izdano za lokal R 15 za opravljanje gostinske dejavnosti, sta po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno presodila, da v konkretni zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe upravnega organa o izpolnjevanju pogojev iz 8. in 11. člena ZGos. Namen izdaje uporabnega dovoljenja pa je, da se ugotovi, ali se smejo vgrajene inštalacije in oprema, ki služijo tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, dati v obratovanje. V obravnavani zadevi gre za opravljanje gostinske dejavnosti in tej dejavnosti primerno mora biti tudi urejen poslovni prostor v skladu s specialnimi predpisi. Zato sklicevanje tožeče stranke na že izdano uporabno dovoljenje za trgovski center, znotraj katerega se nahaja sporni lokal, ki pa se pred tem ni uporabljal za izvajanje gostinske dejavnosti, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Prav tako sklicevanje tožeče stranke na navedeno sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ko je šlo za povsem drugačen primer in za izdajo lokacijskega dovoljenja, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Za odločitev o zadevi tudi ni pravno pomembno sklicevanje na lastnike drugih lokalov, saj opravljanje njihove gostinske dejavnosti ni predmet presoje v tej zadevi.

Vrhovno sodišče je pravilno uporabo materialnega prava presojalo tudi glede na določbo 199. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in ugotovilo, da v obravnavani zadevi glede na spremembo namembnosti spornega lokala določba 8. člena ZGos ni bila nepravilno uporabljena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• sodba U 1554/2004
• sodba U 1214/2002
• Sodba U 816/92-8