Sodba I Up 1140/2004

Jedro

Podobnost (zamenljivost) se presoja s stališča povprečnega potrošnika prijavljenega blaga. Povprečni slovenski potrošnik farmacevtskih proizvodov in zdravil, ki vsebujejo aktivno sestavino za regulacijo kalcija, je pri nakupu tega blaga pozoren, preudaren in osveščen, saj gre za izdelke, ki vplivajo na njegovo zdravje. Poleg tega je treba upoštevati, na kar pravilno opozarja Upravno sodišče, da potrošnikom pri izbiri pomagajo visoko izobraženi strokovnjaki. Zdravila na recept predpiše zdravnik, izda pa farmacevt: farmacevtske proizvode, ki jih je moč dobiti brez recepta, pa v lekarnah ali specializiranih trgovinah prodajajo ustrezno usposobljeni prodajalci s potrebnim znanjem o teh proizvodih. Iz navedenega tudi izhaja, da povprečni potrošnik tega blaga (zaradi njegovih lastnosti - vpliva na zdravje) nameni večjo pozornost pomenu znaka kot pa njegovemu izgledu (vizualnemu vidiku) in zvenu (fonetičnemu vidiku). Pomen znaka gotovo pusti večji vtis. Ob ugotovljeni pomenski različnosti znakov je tako pravilen tudi zaključek, da je vizualna in fonetična podobnost znakov predhodnih znamk in sporne znamke premajhna, da bi lahko sklepali o njihovi zamenljivi podobnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (tožena stranka) je z odločbo z dne 12.9.2002, zavrnil ugovor tožeče stranke, s katerim je ta nasprotovala registraciji mednarodne znamke "TONOCALCIN" v Sloveniji.

Tožeča stranka (pritožnica) je proti tej odločbi vložila tožbo v upravnem sporu, ki jo je Upravno sodišče Republike Slovenije (Upravno sodišče) zavrnilo. To sodbo sedaj izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbi, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve Upravnemu sodišču v ponovno odločanje.

Tožena stranka je navedbam pritožnice nasprotovala ter Vrhovnemu sodišču predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe Upravnega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Povzetek dejanskih ugotovitev tožene stranke:Gospodarska družba A.W. S.p.A. iz I. je pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino prijavila besedno znamko "TONOCALCIN" za blago iz razreda 5 (za zdravila, ki vsebujejo aktivno sestavino za regulacijo kalcija) mednarodne klasifikacije, sprejete z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov (v nadaljevanju: Nicejskim aranžmajem). Registraciji te znamke v Sloveniji (v nadaljevanju: sporne znamke) je tožeča stranka ugovarjala. Kot nosilka dveh predhodnih besednih znamk "TONOCARDIN" in "TONOKARDIN" (v nadaljevanju: predhodnih znamk) se je sklicevala na obstoj zavrnilnega razloga iz 7. točke prvega odstavka 19. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju: ZIL; Uradni list Republike Slovenije, št. 13/1992 z dne 20.3.1992, št. 27/1993 z dne 29.5.1993, odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-26/94-15 z dne 17.4.1997, in št. 75/1997 z dne 5.12.1997). Besedna znamka "TONOCARDIN" je registrirana za blago iz razreda 5 Nicejskega aranžmaja (za farmacevtske proizvode), besedna znamka "TONOKARDIN" pa za blago iz razredov 1 in 5 Nicejskega aranžmaja (za kemijske in farmacevtske proizvode).

Povzetek nosilnih razlogov tožene stranke:Tožena stranka je ugotovila, da so zdravila, ki vsebujejo aktivno sestavino za regulacijo kalcija, specifičen farmacevtski proizvod. Ker sta predhodni znamki registrirani za farmacevtske proizvode, je ocenila, da je blago, za katerega se zahteva registracija sporne znamke, in blago, na katerega se nanašata predhodni znamki, podobno. Podobnosti pa ni zasledila pri primerjavi znakov predhodnih znamk in sporne znamke. Tak zaključek je temeljila na ugotovitvi, da se znaki, kljub določeni vizualni podobnosti, fonetično, predvsem pa v pomenskem smislu, razlikujejo do te mere, da niso zamenljivo podobni. Posledično ni podan relativni zavrnilni razlog iz točke b) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1; Uradni list Republike Slovenije, št. 45/2001 z dne 7.6.2001, št. 96/2002 z dne 14.11.2002, št. 37/2004 z dne 15.4.2004 in št. 20/2006 z dne 24.2.2006).

Povzetek nosilnih razlogov Upravnega sodišča:Upravno sodišče je sicer ocenilo, da so znaki predhodnih znamk in sporne znamke fonetično podobni, vendar je kljub temu pritrdilo zaključku tožene stranke, da med njimi ne obstaja zamenljiva podobnost. Pojasnilo je, da je tožena stranka uporabila metodo celovite presoje podobnosti znakov, in se strinjalo z ugotovitvijo, da si znaki zaradi pomenske različnosti niso podobni.

Ugovor je bil vložen v času veljavnosti ZIL (pritožnica se je sklicevala na razlog iz 7. točke prvega odstavka 19. člena ZIL), zato se pogoji za priznanje sporne znamke presojajo po tem zakonu (glej sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. I Up 1144/2004 z dne 16.5.2006).

Razlogi Vrhovnega sodišča o neutemeljenosti pritožbe: Kot znamka se ne more zavarovati znak, ki je podoben prej zavarovanemu znaku koga drugega za isto ali podobno vrsto blaga oziroma storitev, če lahko ta podobnost povzroči zmoto pri povprečnem potrošniku (7. točka prvega odstavka 19. člena ZIL). Navedena določba ZIL preprečuje registracijo znakov, ki (1) so podobni prej zavarovanem znaku drugega nosilca znamke (2) so prijavljeni za isto ali podobno vrsto blaga in (3) lahko povzročijo zmoto pri povprečnem potrošniku. Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če eden od naštetih pogojev ni izpolnjen, razlog za zavrnitev znamke po citirani zakonski določbi ni podan. Tako tožena stranka kakor Upravno sodišče sta ugotovila, da si znaki predhodnih znamk in sporne znamke niso zamenljivo podobni. S to ugotovitvijo se strinja tudi Vrhovno sodišče. Morebitna zmota pri povprečnem potrošniku (zamenljiva podobnost znakov) se presoja celostno: ocena vidne (vizualne), zvočne (fonetične) in pomenske (konceptualne) podobnosti znakov mora temeljiti na vtisu celote vseh treh, upoštevajoč razlikovalne in prevladujoče elemente znakov znamk.

Tožena stranka je opravila celostno analizo podobnosti znakov sporne znamke in predhodnih znamk. Ocenila je vidno, zvočno in pomensko podobnost znakov in s stališča povprečnega potrošnika prijavljenega blaga presodila vtis celote, ob upoštevanju razlikovalnih in prevladujočih elementov znakov. Znak predhodnih znamk in sporne znamke je sestavljen iz dveh pomenskih sklopov: predpone tono- in končnice -c(k)ardin oziroma -calcin. Beseda "tono" izhaja iz latinske besede tonus, ki pomeni napetost (mišičnega) tkiva; predstavlja pa predpono zloženk, ki pomensko asociirajo na mišice ali napetost mišic (na primer tonometer, tonotropis in podobno). Končnica -c(k)ardin je sestavljena iz besede "c(k)ardi", ki je predpona za srčen (c(k)ardio, cardiac in podobno), medtem ko končnica -calcin označuje calcium (kalcij). Pomen besede "tono" (tonus; napetost tkiva) je v odnosu do prijavljenega blaga ( zdravila, ki vsebujejo aktivno sestavino za regulacijo kalcija; farmacevtski proizvodi) opisovalen. Ne omogoča razlikovanja med prijavljenimi proizvodi z vidika njihovega izvora (razlikovanje blaga v gospodarskem prometu). Povprečni slovenski potrošnik prijavljenega blaga, ki je osveščen, razumno pozoren in preudaren, le na podlagi predpone tono- ne bo ločil konkurenčnih znakov oziroma znamk. Ali drugače: zgolj zaradi predpone tono- ne bo menil, da določeni znamki izvirata od istega podjetja. "Tono" je le napotilo o lastnostih prijavljenega blaga (na primer zdravilo za povečanje mišičnega tonusa) in ne označba njegovih proizvajalcev. Enako velja tudi za končnice znakov sporne znamke in predhodnih znamk. Tako -c(kardin) kot -calcin sta v razmerju do prijavljenega blaga opisovalna ("c(k)ardin": srčen, srce; "calcin": ki vsebuje kalcij; s kalcijem). Pomensko ustvarita razlikovalni učinek šele celoti znakov: "TONIC(K)ARDIN" oziroma "TONOCALCIN". Znaka predhodnih znamk ("TONOC(K)ARDIN") kot celoti povprečnega potrošnika (pomensko) asociirata na zdravila za srčno mišico, medtem ko znak "TONOCALCIN" vzbuja asociacijo (napotuje) na zdravila s kalcijem za mišice. S tega vidika je zaključek tožene stranke (in njegova potrditev s strani Upravnega sodišča) o pomenski različnosti znakov pravilen. Podobnost (zamenljivost) se namreč presoja s stališča povprečnega potrošnika prijavljenega blaga. Povprečni slovenski potrošnik farmacevtskih proizvodov in zdravil, ki vsebujejo aktivno sestavino za regulacijo kalcija, je pri nakupu tega blaga pozoren, preudaren in osveščen, saj gre za izdelke, ki vplivajo na njegovo zdravje. Poleg tega je treba upoštevati, na kar pravilno opozarja Upravno sodišče, da potrošnikom pri izbiri pomagajo visoko izobraženi strokovnjaki. Zdravila na recept predpiše zdravnik, izda pa farmacevt; farmacevtske proizvode, ki jih je moč dobiti brez recepta, pa v lekarnah ali specializiranih trgovinah prodajajo ustrezno usposobljeni prodajalci s potrebnim znanjem o teh proizvodih. Iz navedenega tudi izhaja, da povprečni potrošnik tega blaga (zaradi njegovih lastnosti - vpliva na zdravje) nameni večjo pozornost pomenu znaka kot pa njegovemu izgledu (vizualnemu vidiku) in zvenu (fonetičnemu vidiku). Pomen znaka gotovo pusti večji vtis. Ob ugotovljeni pomenski različnosti znakov je tako pravilen tudi zaključek, da je vizualna in fonetična podobnost znakov predhodnih znamk in sporne znamke premajhna, da bi lahko sklepali o njihovi zamenljivi podobnosti. Vrhovno sodišče zato pritrjuje opravljeni celostni analizi tožene stranke in se strinja z oceno, da si znaki predhodnih znamk in sporne znamke niso zamenljivo podobni.

Pritožbeni očitki o zmotni presoji pomenske podobnosti so torej neutemeljeni. Tožena stranka in Upravno sodišče nista zanemarila pomenske enakosti prvega dela znakov ("tono"). Nasprotno, obširno sta pojasnila, da so znaki kljub enaki predponi kot celote pomensko različni. Prav tako ne drži, da sta dala prevelik poudarek pomenski analizi znakov ter da vizualna in fonetična podobnost pri povprečnem potrošniku povzroči spregled pomenske različnosti. Tožena stranka je opravila celostno analizo podobnosti znakov sporne znamke in predhodnih znamk, pri tem pa pravilno upoštevala pomenski vidik znakov glede na prijavljeno blago. Primerjavo je opravila s stališča relevantne javnosti - povprečnega slovenskega potrošnika prijavljenega blaga (bolnikov in strokovnjakov - zdravnikov, ki zdravilo predpišejo, in farmacevtov, ki predpisano zdravilo prodajajo). Zaključek, da ima pomenski vidik večjo težo (zaradi povprečnega potrošnika in prijavljenega blaga), je pravilen in ob celostni analizi znakov vodi do sklepa, da so znaki predhodnih znamk in sporne znamke dovolj različni, da ne bodo povzročili zmote pri povprečnem slovenskem potrošniku prijavljenega blaga.

Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče v skladu s 73. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list Republike Slovenije, št. 50/97, 65/97 - popravek in 70/2000) neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• sodba I U 1453/2009
• sodba I U 1618/2009
• UPRS Sodba I U 2715/2017-16