VSRS Sodba II Ips 294/2015

Jedro

V obravnavani zadevi je ugotovljeno, da dohodki enega od partnerjev niso bistveno višji od drugega zunajzakonskega partnerja, saj so bili dohodki pravdnih strank v razmerju toženka 60% in tožnik 40%, poleg tega sta oba partnerja (toženka in tožnik) prispevala k varstvu skupnih otrok in gospodinjstvu, čeprav toženka v večji meri. Nezanemarljiva pa je še nadaljnja ugotovitev, da je pretežni del varstva in skrbi v resnici nudila toženkina mama (za kar sta ji tožnik in toženka dala iz skupnega premoženja 300,00 evrov mesečno). Upoštevajoč vse navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je toženka sicer k nastanku skupnega premoženja prispevala več kot tožnik, vendar ne v razmerju toženka 75% in tožnik 25%, temveč v razmerju toženka 65% in tožnik 35%.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožnikovi pritožbi delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje (v obsodilnem delu) delno spremeni tako, da se v celoti glasi:

"1. Ugotovi se, da nepremičnina, posamezni del številka 214 v stavbi 402 k. o. ..., spada v skupno premoženje pravdnih strank, pri čemer se ugotovi, da znaša na tej nepremičnini solastninski delež A. A. 35-odstotkov, solastninski delež B. B. pa 65-odstotkov.

2. Ugotovi se, da nepremičnini, posamezni del številka 8 v stavbi 1313 k. o. ..., in posamezni del številka 9 v stavbi 1313 k. o. ..., spadata v skupno premoženje pravdnih strank, pri čemer se ugotovi, da znaša na obeh nepremičninah solastninski delež A. A. 35-odstotkov, solastninski delež B. B. pa 65-odstotkov.

3. Ugotovi se, da 199 vrednostnih papirjev z oznako SOS 2E, obveznice SOD, ki se vodijo pri KDD pod šifro računa številka: ...., spada v skupno premoženje pravdnih strank, pri čemer se ugotovi, da znaša pri navedenih vrednostnih papirjih delež A. A. 35-odstotkov, kar predstavlja 70 teh vrednostnih papirjev, delež B. B. pa 65-odstotkov, kar predstavlja 129 teh vrednostnih papirjev.

4. Ugotovi se, da spada v skupno premoženje pravdnih strank denarni znesek v višini 6.500,00 EUR iz naslova pridobljene kupnine pri prodaji garaže, stoječe na nepremičnini, parcelna številka 588/206 k. o. ..., pri čemer se ugotovi, da znaša na tem denarnem znesku delež A. A. 35-odstotkov, kar predstavlja znesek 2.275,00 EUR, delež B. B. pa 65-odstotkov, kar predstavlja znesek 4.225,00 EUR, ter da je A. A. dolžan B. B. izplačati v 15-ih dneh od vročitve te sodbe njen delež v znesku 4.225,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 11. 2010 dalje.

5. Ugotovi se, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank prihranki na računu B. B. po stanju na dan 1. 1. 2010 v višini 55.000,00 EUR, pri čemer se ugotovi, da znaša na teh prihrankih delež A. A. 35-odstotkov, kar predstavlja znesek 19.250,00 EUR, delež B. B. pa 65-odstotkov, kar predstavlja znesek 35.750,00 EUR, ter da je B. B. dolžna A. A. izplačati v 15-ih dneh od vročitve te sodbe njegov delež v znesku 19.250,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2010 dalje.

6. Kar zahtevata pravdni stranki več ali drugače po tožbi in po nasprotni tožbi se zavrne."

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Vsaka pravdna stranka sama krije svoje stroške celotnega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločalo o tožbenih zahtevkih obeh pravdnih strank v zvezi z obsegom njunega skupnega premoženja in deležih na njem. Ugotovilo je, da v skupno premoženje sodita stanovanje C. in shramba k temu stanovanju ter stanovanje na K., 199 vrednostnih papirjev z oznako SOS 2E, obveznice SOD, ki se vodijo pri KDD, denarni znesek v višini 6.500,00 EUR iz naslova pridobljene kupnine pri prodaji garaže v Z. ter prihranki na računu toženke po stanju na dan 1. 1. 2010 v višini 55.000,00 EUR. Glede višine deležev na skupnem premoženju je ugotovilo, da znaša delež tožnika do 1/4, delež toženke do 3/4. Upoštevaje ta delež je v zvezi z denarnima zahtevkoma pravdnih strank odločilo, da mora tožnik toženki v 15 dneh izplačati njen delež denarnega zneska za prodajo garaže, in sicer znesek 4.875,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 11. 2010 naprej, toženka pa njemu njegov delež na skupnih prihrankih, to je 13.750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2010 naprej. Kar sta zahtevali pravdni stranki več ali drugače, je zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ne sprejem zaključka sodišč prve in druge stopnje, da je toženka k nastanku skupnega premoženja prispevala trikrat toliko kot on (tožnik). Poleg tega meni, da bi bil končni rezultat drugačen, če bi bil on ženskega spola, toženka pa moškega. Obširno graja metodologijo/izračun prvostopenjskega sodišča, ki je na ugotovljene dohodke v razmerju tožnik 40% in toženka 60%, potem toženki zaradi vodenja gospodinjstva prištelo še 15% in zaključilo, da je toženkin delež na skupnem premoženju 75%. Poudarja, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da toženkin prispevek iz naslova gospodinjstva predstavlja 15% skupaj ustvarjenega premoženja, kar pomeni, da bi moralo 15% odšteti od celote ne pa od tožnikovega deleža. Tako bi za delitev iz naslova dohodkov ostalo 85% in če bi to delili v razmerju 40%:60%, bi tožniku pripadlo 34% toženki pa 51%, pri čemer bi k njenemu deležu prišteli še 15% iz naslova gospodinjstva, tako da bi na koncu njen delež na skupnem premoženju znašal 66% in ne 75%. Zaradi navedenega zmotnega izračuna trdi, da je prvostopenjska sodba obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), posledično pa tudi drugostopenjska sodba, ki se do izračuna ni opredelila. Problematična se mu zdi že zaokrožitev prvostopenjskega sodišča pri dohodkih na 40% za tožnika in 60% za toženko, čeprav je bilo v resnici razmerje pri dohodkih 41,5% za tožnika in 58,5% za toženko (kar niti ni občutna razlika v dohodkih in bi morala iz naslova dohodkov veljati zakonska domneva po enakih deležih). Ne sprejema tudi zaključka, da je toženki priznano iz naslova vodenja gospodinjstva 15% skupaj ustvarjenega premoženja. Sklicuje se še na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 100/99 in II Ips 776/2007. Pojasnjuje tudi potek nakupa obeh stanovanj, ki predstavljata pretežni del skupnega premoženja, in meni, da bi morala imeti s toženko enaka deleža na njih. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovemu tožbenemu zahtevku (da sta deleža enaka) ugodi, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrženje oziroma zavrnitev.

5. Revizija je delno utemeljena.

Glede dovoljenosti revizije:

6. V tu obravnavani zadevi tožnik v tožbi zahteva, da sodišče ugotovi obseg skupnega premoženja in določi, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka, torej v razmerju tožnik 50% in toženka 50%, pri čemer je vrednost nedenarnih zahtevkov (da se ugotovi, da v skupno premoženje sodi stanovanje v C. in shramba k temu stanovanju ter vrednostni papirji z oznako SOS 2E, obveznice SOD, ki se vodijo pri KDD) ocenil na 30.000,00 EUR. Postavil je tudi denarni zahtevek glede skupnih prihrankov. Toženka¹ pa je v nasprotni tožbi zahtevala, naj se ugotovi, da je njen delež na stanovanju na K., ki sodi v skupno premoženje, do 75%, pri čemer je vrednost svojega nedenarnega zahtevka v nasprotni tožbi ocenila na 45.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 5. 2013 postopka združilo v skupno obravnavanje. Dne 12. 3. 2014 je toženka svojo nasprotno tožbo spremenila in zahtevala, da je na celotnem skupnem premoženju (obeh stanovanjih ... in shrambi, vrednostnih papirjih, denarnem znesku v višini 6.500,00 EUR iz naslova pridobljene kupnine pri prodaji garaže in prihrankih v višini 55.000,00 EUR) njen delež do 75%, pri čemer vrednosti nedenarnega zahtevka ni na novo določila. Upoštevajoč, da je toženka s svojo nasprotno tožbo v celoti uspela (in da je vrednost nedenarnega zahtevka ostala ocenjena na 45.000,00 EUR), revizijsko vrednost spornega predmeta za tožnika predstavlja celoten toženkin ugodilni del, ki je za nedenarni zahtevek ocenjen na 45.000,00 EUR, kar pa presega revizijski prag 40.000,00 EUR za dovoljeno revizijo (drugi odstavek 367. člena ZPP). Zato je, kljub pomislekom toženke v odgovoru na revizijo, revizija tožnika dovoljena.

Glede utemeljenosti revizije:

7. Revizijsko sporno je, kolikšen je delež tožnika in toženke na skupnem premoženju, ki sta ga ustvarila v njuni 25 let trajajoči zunajzakonski zvezi.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče, izhaja, da je imela toženka v 25 let trajajoči zunajzakonski zvezi, ko sta bila oba s tožnikom ves čas zaposlena (tožnik v S., toženka v L.), višji dohodek od tožnika v razmerju 60% proti 40%. V njuni zunajzakonski zvezi sta se jima rodila dva otroka, pri čemer je toženka nosila pretežni del dela v gospodinjstvu in pretežno breme organizacije varstva in vzgoje otrok ter se z otrokoma tudi več ukvarjala v zvezi z njunimi obveznostmi v šoli. Tudi tožnik je po svojih močeh prispeval k varstvu otrok in gospodinjstvu, vendar v manjšem delu kot toženka. Otroka nista hodila v vrtec, ker jima je varstvo nudila toženkina mati, ki je tudi kuhala za celo družino in nakupovala potrebščine v trgovini (za te nakupe pa sta ji tožnik in toženka dala 300,00 EUR mesečno iz skupnega premoženja). Revizijsko nesprejemanje teh dejanskih ugotovitev ni upoštevno (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Vrhovno sodišče sprva pritrjuje revidentu, da je izračun deležev v prvostopenjski sodbi iz matematičnega vidika napačen (in da drži njegov izračun)² , vendar to za odločitev v tu obravnavani zadevi ni pravno odločilno, ker je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da spor o višini deležev na skupnem premoženju ni obračunska pravda. Vendar pa Vrhovno sodišče upoštevajoč dejansko stanje (tu obravnavane zadeve) ugotavlja, da je ocena sodišč prve in druge stopnje, da je delež tožnika 25% in toženke 75% na skupnem premoženju, materialnopravno zmotna.

10. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se bistveno višji dohodki enega od zakoncev (enako velja za zunajzakonskega partnerja) ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino morajo odraziti v večjem solastniškem deležu³ . Vendar v tu obravnavani zadevi Vrhovno sodišče (glede na prej navedeno dejansko stanje) ugotavlja, da dohodki enega od partnerjev niso bistveno višji od drugega zunajzakonskega partnerja, saj so bili dohodki pravdnih strank v razmerju toženka 60% in tožnik 40%, poleg tega sta oba partnerja (toženka in tožnik) prispevala k varstvu skupnih otrok in gospodinjstvu, čeprav toženka v večji meri. Nezanemarljiva pa je še nadaljnja ugotovitev, da je pretežni del varstva in skrbi v resnici nudila toženkina mama (za kar sta ji tožnik in toženka dala iz skupnega premoženja 300,00 EUR mesečno). Upoštevajoč vse navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je toženka sicer k nastanku skupnega premoženja prispevala več kot tožnik, vendar ne v razmerju toženka 75% in tožnik 25%, temveč v razmerju toženka 65% in tožnik 35% (prvi odstavek 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

11. Tožnikova revizija je torej delno utemeljena. Revizijsko sodišče je zato sodbi sodišč prve in druge stopnje ustrezno spremenilo, tako da je določilo delež tožnika 35%, delež toženke pa 65% na skupnem premoženju (prvi odstavek 380. člena ZPP). V preostalem delu revizija tožnika ni utemeljena in jo je v tem delu revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Ker sta obe pravdni stranki deloma zmagali v pravdi, je Vrhovno sodišče odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške prvostopenjskega, pritožbenega in revizijskega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------
¹ V resnici tožnica po nasprotni tožbi, vendar bo v nadaljevanju za njo zaradi jasnosti uporabljen izraz toženka.
² Ob tem velja revidentu še odgovoriti, da s tem ni podana zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvena značilnost te kršitve je namreč, da sodbe ni mogoče preizkusiti, sodbi sodišč prve in druge stopnje pa vsekakor je mogoče preizkusiti (ne glede na ta, ali sta tudi materialnopravno pravilni).
³ Primerjaj zadevo II Ips 427/2010, v kateri je bilo, ker so bili dohodki enega partnerja dvakrat višji kot od drugega, na skupnem premoženju določeno razmerje 60:40.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 381/95
• VSRS Sodba II Ips 130/2017
• VSRS Sodba II Ips 305/2016