VSRS sklep VIII Ips 274/2015


pomembnejša odločba

Jedro

Tožnica po pošti poslane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prevzela, in ker je bil prvi poskus vročitve opravljen 5. 9. 2014, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je bila vročitev opravljena 13. 9. 2014 in da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 13. 10. 2014. Tožba je bila vložena po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po predsedniku senata izven naroka za glavno obravnavo izdalo sklep, da se tožba zavrže. V obrazložitvi navaja, da je na podlagi predloženih dokazov - listin in navedb ugotovilo, da sodno varstvo v tej zadevi ni dopustno. Tožnica je s tožbo zahtevala razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, postavila pa je tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela poslana na naslov, za katerega je na poravnalnem naroku sama povedala, da na njem dejansko živi. Tožnica pošiljke ni prevzela, zato je bila vrnjena toženi stranki. V skladu s četrtim odstavkom 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) se šteje, da je bila odpoved tožnici vročena 13. 9. 2014, zato je dne 27. 10. 2014 vložena tožba prepozna.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložna po izteku 30-dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva.

3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) podana, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo tožnice, bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 215. členom ZPP pa naj bi bila podana, ker sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali, da tožena stranka ni zadostila dokaznemu bremenu glede pošiljanja in vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato bi sodišče dejstva v zvezi s tem moralo šteti v korist tožnice. Revizija opozarja, da je pritožbeno sodišče v sodbi Pdp 264/2015 štelo, da 8-dnevni rok iz četrtega odstavka 84. člena ZDR-1 začne teči šele, ko poteče 8 dni od vrnitve pošiljke nazaj k delodajalcu.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji oziroma sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

6. Tožnica neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila podana, ker je sodišče prve stopnje ni zaslišalo glede vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ker tožnica te kršitve v pritožbi ni uveljavljala, sodišču druge stopnje v zvezi z njo ni mogoče očitati ničesar. Tožnica s tem, ko šele v reviziji prvič uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka na nedopusten način „preskakuje pravna sredstva.“ Tožnica pri tem niti ne zatrjuje, da te kršitve predhodno (v pritožbi) brez svoje krivde ni mogla navesti, zato Vrhovno sodišče teh revizijskih navedb ni moglo upoštevati.

7. Iz istega razloga ni možno upoštevati revizijskih navedb o tem, da naj bi bila podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 215. členom ZPP. Slednji določa, da sodišče o dejstvu, ki ga na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti, sklepa na podlagi pravil o dokaznem bremenu. Tožnica meni, da bi sodišči prve in druge stopnje na podlagi pravila o dokaznem bremenu morali šteti, da tožena stranka ni zadostila dokaznemu bremenu glede pošiljanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi in obveščanja tožnice o prispeli pošiljki. Znova gre za nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev, saj tožnica te kršitve ni uveljavljala s pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo. Razen tega gre tudi za prikrito uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ni dopusten revizijski razlog.

8. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kakršno je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu. Za vprašanje pravočasnosti vložene tožbe so odločilna naslednja dejstva, ki sta jih ugotovili sodišči prve in druge stopnje:

- tožena stranka je tožnici s priporočeno poštno pošiljko na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, poslala odpoved pogodbe o zaposlitvi;

- tožnica je bila 5. 9. 2014 obveščena o prispeli poštni pošiljki;

- v obvestilu je bilo navedeno, da mora v 15 dneh, to je do 22. 9. 2014 pošiljko prevzeti na pošti;

- tožnica pošiljke v roku ni prevzela, zato je bila pošiljka vrnjena pošiljatelju;

- tožnica je tožbo vložila 27. 10. 2014.

9. Na podlagi navedenih dejstev je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 štelo, da je bila tožba vložena prepozno. V skladu s četrtim odstavkom 88. člena ZDR-1 se odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vroča s priporočeno pošiljko, s povratnico na naslov prebivališča, določenega s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se šteje, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče 8 dni od dneva prvega poskusa vročitve. S takšno določbo je ZDR-1 glede vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi na drugačen način uredil fikcijo vročitve, kot pa je sicer urejena v 141. členu ZPP. Določba četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 je napram določbi 141. ZPP specialna, in jo je sodišče v tem sporu dolžno uporabiti.

10. Tožnica po pošti poslane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prevzela, in ker je bil prvi poskus vročitve opravljen 5. 9. 2014, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je bila vročitev opravljena 13. 9. 2014 in da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 13. 10. 2014. Tožba je bila vložena po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

11. Revizija se neutemeljeno zavzema za takšno razlago določbe četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 po kateri bi se štelo, da je vročitev opravljena, ko poteče 8 dni od vrnitve nevročene pošiljke delodajalcu. Takšna razlaga bi bila v nasprotju s povsem jasno določbo samega zakona. Ta določa, da se šteje, da je vročitev opravljena, ko poteče 8 dni od prvega poskusa vročitve. Za prvi poskus vročitve pa ni možno šteti datuma, ko je bila pošiljka vrnjena delodajalcu, kar je po izteku 15-dnevnega roka, v katerem bi delavec lahko prevzel pošiljko.

12. Glede na vse navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP, v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP, revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena.

Datum zadnje spremembe:

26.09.2016

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba in Sklep VIII Ips 228/2016
• Sodba VIII Ips 296/2002
• VDSS Sodba Pdp 785/2019