<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sklep II Ips 278/2014


pomembnejša odločba

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2016:II.IPS.278.2014
Evidenčna številka:VS0018290
Datum odločbe:10.03.2016
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 139/2014
Senat:Anton Frantar (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), Tomaž Pavčnik, mag. Rudi Štravs, Janez Vlaj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
Institut:denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - jezikovna razlaga - interpretacija z argumentom teleološke redukcije - teleološka redukcija - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti

Jedro

Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili 1.) denacionalizacijski zavezanci in so 2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Singularni pravni nasledniki so iz tega kroga torej izključeni, zato bi bilo materialnopravno izhodišče sodišč nižjih stopenj pravilno, če ne bi bile ugotovljene posebne okoliščine primera, ki lahko z možnimi metodami razlage pripeljejo do drugačnega zaključka.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je v nepravdnem postopku zahtevala določitev odškodnine po prvem odstavku 73. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen).(1) Sodišči nižjih stopenj sta predlog pravnomočno zavrnili.

2. Predlagateljica je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila revizijo. Zaradi njene obširnosti Vrhovno sodišče vsebine revizije na tem mestu ne bo povzemalo in se bo do revizijskih razlogov, ki so za presojo njene utemeljenosti bistveni, opredelilo v odgovoru nanje.

3. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotnemu udeležencu, ki je nanjo obrazloženo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Predlagateljica je 3. 12. 2015 vložila še dopolnitev revizije. Ker je to storila po preteku roka za vložitev revizije, njenih dodatnih navedb in odgovora nasprotnega udeleženca nanje revizijsko sodišče ni upoštevalo.

4. Revizija je utemeljena.

5. Dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščema nižjih stopenj, na katerega je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), je naslednje:

- Upravna enota Maribor je z odločbo z dne 29. 7. 2004, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 6. 9. 2005, sodbo Upravnega sodišča z dne 14. 11. 2006 in sodbo Vrhovnega sodišča z dne 23. 12. 2008, denacionalizacijskima upravičencema C. d. d., in Zvezi hranilno-kreditnih služb Slovenije p. o., vrnila podržavljeno premoženje, in sicer nepremičnini parc. št. 1344/1, parc. št. 1345/1, parc. št. 1345/2, vse k. o. ...

- Nepremičnine, predmet denacionalizacije, je družba A., d. d., v svoja sredstva pridobila odplačno.

- Predlagateljica, N. A., d. d., je bila ustanovljena dne 27. 7. 1994 z Ustavnim zakonom o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju UZITUL-A).

- Del premoženja A., d. d., vključno s spornimi nepremičninami, je bil z uveljavitvijo UZITUL-A prenesen na N. A., d. d.

- Predlagateljica, družba N. A., d. d., je imela v denacionalizacijskem postopku status denacionalizacijske zavezanke.

- V sodnem registru pri družbi A., d. d., ni vpisa delitve družbe oziroma njenega statusnega preoblikovanja z oddelitvijo dela premoženja na družbo N. A., d. d.

6. Sodišči nižjih stopenj sta ob gornjih dejanskih ugotovitvah obstoj predlagateljičinega materialnopravnega upravičenja po 73. členu ZDen vezali izključno na pravno vprašanje, ali je glede denacionaliziranega premoženja, ki je bilo nanjo preneseno na podlagi določb UZITUL-A, (delna) univerzalna pravna naslednica po družbi A., d. d.. Nikalen odgovor pritožbenega sodišča, ki ga je vodil v zavrnitev predlagateljičinega pritožbe, temelji na zaključku, da pravno kontinuiteto med obema družbama izključujeta 1.) odsotnost ustreznega vpisa delitve oziroma statusnega preoblikovanja obeh družb v sodnem registru, in 2.) samo besedilo ter namen določb UZITUL-A.

7. Predlagateljica v reviziji uveljavlja tako zmotno uporabo materialnega prava kot obremenjenost odločbe s procesnimi kršitvami. Njeno kritiko materialnopravnih zaključkov o neobstoju (delnega) univerzalnega nasledstva glede med obema bankama prenesenega premoženja je mogoče strniti v stališče, da določbe UZITUL-A, zaključna bilanca A., d. d., otvoritvena bilanca N. A., d. d., in na njih temelječi vpisi v sodnem registru skupaj predstavljajo pravno podlago in izvedbo delitve A., d. d., tako da se je del njenega premoženja (aktive in dela pasive) oddelil na novoustanovljeno banko (N. A., d. d.), s čimer naj bi med njima glede tega premoženja prišlo do delnega univerzalnega pravnega nasledstva. Za takšno stališče je v reviziji nanizala številne argumente, vendar se je moralo revizijsko sodišče pred preizkusom izpodbijanih materialnopravnih zaključkov najprej spustiti v presojo morebitnega obstoja uveljavljanih procesnih kršitev.

8. Revidentka uvodoma zatrjuje, da je sodišče druge stopnje v 7. in 8. točki obrazložitve napačno povzelo pritožbene navedbe, zaradi česar bi naj izpodbijana odločba ne imela razlogov o odločilnih dejstev. Takšna revizijska trditev napeljuje na presojo morebitnega obstoja procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, ko odločbe zaradi napak v izreku ali obrazložitvi objektivno ni mogoče preizkusiti. Povzemanje pritožbenih navedb ne predstavlja razlogov odločbe, ki so podvrženi revizijskemu preizkusu, zato tovrstna revizijska trditev že pojmovno ne more predstavljati takšne kršitve. Enako velja, če je imela predlagateljica v mislih procesno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost). Tudi sicer revizijsko sodišče pojasnjuje, da vsebina izreka in razlogi izpodbijanega sklepa objektivno omogočajo njegov preizkus.

9. Zgoraj opisani procesni kršitvi ne zajemata primerov, ko se sodišče ne odzove v zadostni meri na dejanske trditve in pravna naziranja strank. Takšno ravnanje namreč lahko predstavlja kršitev strankine pravice do izjave iz 5. člena ZPP in s tem absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Omenjeno ustavno procesno jamstvo stranki zagotavlja pravico do kontradiktornega postopka, ki pa ni izčrpana že z možnostjo postavljanja trditev in dokaznih predlogov ter dopustitvijo opredelitve do trditev nasprotne stranke, izvedenih dokazov ter pravnih vprašanj, ki so pomembna za odločitev o zadevi, pač pa šele, ko sodišče vse navedbe stranke, vključno z njenimi pravnimi stališči, vzame na znanje, pretehta njihovo upoštevnost in se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.(2) Strankina pravica do izjave pa sodišču ne nalaga opredelitve do navedb, ki so pravno povsem nepomembne ali očitno neutemeljene.(3)

10. Predlagateljica v reviziji med drugim zatrjuje, da je ves čas postopka, tudi v pritožbi, opozarjala na določbe 81. člena Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad)(4) in 88. člena Zden,(5) ki s sankcijo ničnosti prepovedujejo pravnoposlovno razpolaganje s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije. Nadaljuje, da se do teh trditev sodišči nižjih stopenj nista opredelili, s čimer uveljavlja poseg v njeno pravico do izjave. Z opozarjanjem na omenjeni določbi je revidentka argumentirala posebnost konkretnega položaja, v katerem je do prenosa premoženja od A., d. d., na N. A., d. d., prišlo z aktom ustavnega značaja, ki zato ni podvržen prepovedi iz 81. člena ZZad in posledični ničnosti sankciji. Po stališču revidentke takšne okoliščine vplivajo na obseg njenih materialnopravnih upravičenj iz 73. člena ZDen. Že na tem mestu revizijsko sodišče pojasnjuje, da so bile sporne nepremičnine denacionalizirane na podlagi 76. člena ZZad,(6) zato prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen za odločitev ni bistvena, je pa treba upoštevati, da se določba 81. člena ZZad po svoji vsebini in namenu povsem prekriva z določbo iz 88. člena ZDen.

11. Po pregledu izpodbijane odločbe je očitno, da se pritožbeno sodišče do navedenega revidentkinega stališča ni konkretno opredelilo. Revizijsko sodišče je moralo zato v naslednjem koraku ugotoviti, ali je le-ta pri opredelitvi upravičencev po 73. členu ZDen pravno tako nepomemben ali očitno neutemeljen, da njegov spregled ne predstavlja posega v revidentkino pravico do izjave. Čeprav gre pri tem za presojo obstoja procesne kršitve, njena narava že v izhodišču od revizijskega sodišča terja opredelitev z vidika materialnopravne relevantnosti s strani predlagateljice postavljenega pravnega argumenta.

12. Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili 1.) denacionalizacijski zavezanci in so 2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Singularni pravni nasledniki so iz tega kroga torej izključeni, zato bi bilo materialnopravno izhodišče sodišč nižjih stopenj pravilno, če ne bi bile ugotovljene posebne okoliščine primera, ki lahko z možnimi metodami razlage pripeljejo do drugačnega zaključka, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

13. Sistematično gledano je opredelitev kroga upravičencev, ki ga ponuja goli jezikovni domet določbe 73. člena ZDen, povsem logična, upoštevajoč zlasti pravne učinke prepovedi pravnoposlovnega razpolaganja iz 81. člena ZZad. Namen prepovedi razpolaganja, enako kot v primeru 88. člena ZDen, je bilo izvzetje omenjenega premoženja iz pravnega prometa z dnevom uveljavitve ZZad zaradi varstva denacionalizacijskih upravičencev pred prehodom tega premoženja v premoženjsko sfero subjektov, ki niso bili denacionalizacijski zavezanci (npr. v sfero fizičnih oseb).(7) Takšno razpolaganje bi namreč denacionalizacijo lahko povsem preprečilo. Drugače rečeno, z dnem uveljavitve ZZad (in tudi ZDen) sta bila zaradi prepovedi nadaljnjega pravnoposlovnega razpolaganja opredeljena tako denacionalizacijski upravičenec kot zavezanec. Določba 73. člena ZDen je po jezikovni razlagi pravico do odškodnine ravno zaradi te prepovedi zato podelila samo zavezancem, ki so takšen status pridobili z dnem uveljavitve ZZad in njihovim univerzalnim pravnim naslednikom, ne pa tudi nadaljnjim singularnim pravnim naslednikom, saj zaradi prepovedi do singularnega nasledstva s pravnoposlovnim razpolaganjem sploh ni moglo priti.

14. V konkretnem primeru je prišlo do prenosa premoženja šele po uveljavitvi ZZad, in sicer z aktom ustavnopravnega ranga, zato prepoved iz 81. člena ZZad na njegovo veljavnost ne more imeti nobenega vpliva. Ker je bil takšen prenos premoženja veljaven, je predlagateljica v denacionalizacijskem postopku obenem pridobila položaj denacionalizacijske zavezanke. Ravno na ta vidik in posebnost okoliščin konkretnega primera opozarja revidentka, zato revizijsko sodišče ugotavlja, da gre pri razlagi dosega 73. člena ZDen glede kroga možnih materialnopravnih upravičencev do odškodnine za pravno stališče, ki se ravno zaradi posebnosti konkretnega primera lahko izkaže za materialnopravno odločilno. To velja še posebej, ker je do veljavnega prenosa premoženja prišlo šele po uveljavitvi ZZad in ZDen, zato zakonodajalec pri ubeseditvi 73. člena ZDen takšne situacije pri opredelitvi kroga možnih upravičencev do odškodnine niti ni mogel imeti pred očmi.

15. V položaju, ko na prenos premoženja z ustavnim zakonom prepoved iz 81. člena ZZad ne more učinkovati, se postavljata vprašanji, 1.) kakšen je namen določbe 73. člena ZDen, in končno, 2.) ali njen namen ob posebnih dejanskih okoliščinah, do katerih je prišlo šele kasneje, omogoča razlago v smeri, da je do odškodnine upravičen tudi subjekt, ki je šele po uveljavitvi ZZad postal zavezanec samo zato, ker je pridobil denacionalizirano premoženje z aktom, ki ni podvržen ničnostni sankciji iz 81. člena ZZad in vzpostavlja singularno pravno nasledstvo zavezanca (interpretacija z argumentom teleološke redukcije). V primeru pritrdilnega odgovora je utemeljenost predloga neodvisna od zaključka, ali je predlagateljica glede prenesenega premoženja univerzalna pravna naslednica. Nasprotna razlaga bi lahko privedla do situacije, ko do odškodnine ni upravičen niti prejšnji subjekt (A., d. d.), ki je premoženje v svoja sredstva pridobil odplačno, in sicer samo zato, ker je zaradi veljavnega in od njegove volje neodvisnega prenosa po uveljavitvi ZZad izgubil status denacionalizacijskega zavezanca, po drugi strani pa niti pridobitelj tega premoženja (N. A., d. d.), in sicer zato, ker ni njegov univerzalni pravni naslednik. Ob postavljenem stališču revidentke se torej postavlja dilema, ali bi bila takšna razlaga skladna z namenom 73. člena ZDen in ali bi jo bilo mogoče z razlagalnimi metodami zaradi posebnih okoliščin razlagati širše. Do revidentkinega stališča in s tem do gornjih vprašanj se bosta morali opredeliti sodišči nižjih stopenj.

16. Povezava med načelno nedopustnostjo pravnoposlovnega razpolaganja iz 81. člena ZZad in kasnejšo veljavnostjo razpolaganja s tem premoženjem v konkretnem primeru tako pokaže, da predlagateljičino stališče materialnopravno ni niti nepomembno niti očitno neutemeljeno, zato bi se morali sodišči nižjih stopenj do teh trditev opredeliti pri razlagi 73. člena ZDen. Ker tega nista storili, sta posegli v njeno pravico do izjave, izpodbijana odločba pa je posledično obremenjena s kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je revizijskemu sodišču na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP narekovalo razveljavitev sklepov sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

17. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

18. Ne glede na to, da opredelitev do uveljavljane zmotne uporabe materialnega prava ni bila več potrebna, revizijsko sodišče zaradi jasnosti pritrjuje stališču pritožbenega sodišča, da predlagateljica ni (delna) univerzalna pravna naslednica družbe A., d. d., vendar ne zaradi pomanjkanja ustreznega vpisa v sodni register. Ker je do prenosa premoženja od A., d. d., na N. A., d. d., prišlo že na podlagi UZITUL-A, so imeli vpisi v sodni register le publicitetni (in ne konstitutivni) učinek, zato odsotnost vpisa statusne spremembe v sodnem register še ne vodi do takšnega zaključka. Pač pa iz samega besedila in namena UZITUL-A (zlasti preambule) izhaja, da je bil namen ustavodajalca pri ustanovitvi N. A., d. d., ravno v popolni prekinitvi pravne kontinuitete „nove“ banke s „staro“ banko. Prenos premoženja na podlagi UZITUL-A ima zato učinek singularnega pravnega nasledstva, kar pa pri presoji obstoja materialnopravnega upravičenja predlagateljice po 73. členu ZDen zaradi posebnih okoliščin terja odgovor na njeno zgoraj izpostavljeno pravno stališče.

19. Razlogi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in ostali proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji (št. 60642/08) se s problemom pravnega nasledstva med A., d. d., in N. A., d. d., ne ukvarjajo. Sodišče se je osredotočilo na vprašanje mednarodnopravnega nasledstva po razpadu bivše federacije in pravične porazdelitve odgovornosti iz naslova jamstva za bančne vloge komitentov med države naslednice v tistem delu, s katerim s svojimi notranjimi predpisi tega še niso storile. Nosilni razlogi tega judikata so pri tem poleg odgovornosti po teritorialnem principu upoštevali tudi druge okoliščine (vsebina pogajanj med državami naslednicami o nasledstvu, vsebina Sporazuma o nasledstvu ter odvisnost družbenih pravnih oseb in bank v državni lasti od držav), med drugim tudi, da je Republika Slovenija z ustavnim aktom premoženje starih bank prenesla na novi banki.(8)

---.---

Op. št. (1): Zavezancem, iz katerih sredstev se vrne po določbah tega zakona nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, gre odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (prvi odstavek 73. člena ZDen).

Op. št. (2): Odločbi Ustavnega sodišča Up-822/13 (7. točka obrazložitve), Up-819/13 (6. točka obrazložitve) in številne druge.

Op. št. (3): Zobec, J.: Pravdni postopek s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, stran 287 in naslednje ter stran 306 in naslednje; Odločba Ustavnega sodišča 373/97 (12. točka obrazložitve).

Op. št. (4): Z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, za katero po določbah tega zakona oziroma predpisov o denacionalizaciji nastopi dolžnost vrnitve, razdružitve oziroma lastninjenja (prvi odstavek 81. člena ZZad). Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nični (drugi odstavek 81. člena ZZad).

Op. št. (5): Z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Obdelava kmetijskih zemljišč in izvajanje del v gozdovih, ki jih je zavezanec dolžan vrniti v skladu s tem zakonom, se šteje za dopustno razpolaganje, če poteka v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča oziroma v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi (prvi odstavek 88. člena ZDen). Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nični (drugi odstavek 88. člena ZDen).

Op. št. (6): Premoženje kreditnih zadrug, zadružnih zavarovalnic in njihovih zvez, ki je bilo po 9. 5. 1945 brez nadomestila prenešeno na državo ali druge uporabnike, se v skladu s tem zakonom na zahtevo Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije, r. o., Ljubljana in Slovenske zadružne kmetijske banke, d. d., Ljubljana vrne tema institucijama (prvi odstavek 76. člena ZZad, skupaj z obvezno razlago te določbe, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 22-955/1994).

Op. št. (7): Odločba Vrhovnega sodišča II Ips 123/2015 in tam navedena sodna praksa.

Op. št. (8): Razlogi v 116. točki judikata ESČP v zadevi Ališić in ostali proti Bosni in Hercegovini ter ostalim (št. 60642/08).


Zveza:

ZZad člen 76, 81. ZDen člen 73, 88. URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.06.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkzNzQz