VSRS sklep III Ips 136/2014
pomembnejša odločba
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2016:III.IPS.136.2014 |
| Evidenčna številka: | VS4002842 |
| Datum odločbe: | 19.01.2016 |
| Opravilna številka II.stopnje: | VSC Cpg 403/2013 |
| Senat: | Vladimir Balažic (preds.), dr. Mile Dolenc (poroč.), mag. Marijan Debelak, dr. Miodrag Đorđević, Janez Vlaj |
| Področje: | IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO |
| Institut: | dopuščena revizija - tožba za vpis lastninske pravice dolžnika - aktivna stvarna legitimacija - vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino - dokaz o dolžnikovi lastnini |
Jedro
Za to, da bi upniku, v primeru kakršen je obravnavani, ko je svojo terjatev do dolžnika že poskušal izterjati in to celo v izvršilnem postopku, vendar neuspešno, odrekli procesno upravičenje vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ, ni najti razumnega razloga.
Izrek
Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
Dosedanji potek postopka
1. Sodišče prve stopnje je zaradi pomanjkanja aktivne stvarne legitimacije zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala vpis nepremičnine (stanovanja v Celju), pri kateri je v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe Mestno občino Celje, na ime četrte toženke.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri tem pa se je drugače kot prvostopenjsko sodišče postavilo na stališče, da tožeča stranka za vložitev tožbe nima procesnega upravičenja.
3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 35/2014-8 z dne 8. 7. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanj:
„ali se mora za veljavno vložitev tožbe po petem odstavku 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) upnik izkazati s sklepom, ki ga napotuje na vložitev tožbe, in
ali lahko takšno tožbo vloži že pred vložitvijo predloga za izvršbo na izvršilno sredstvo nepremičnine?“
4. Na podlagi navedenega sklepa je tožeča stranka vložila revizijo in Vrhovnemu sodišču predlagala, da sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
5. Toženke na revizijo niso odgovorile.
Relevantno dejansko stanje
6. Četrta toženka kot kupka je leta 1991 z Ž. d. o. o. kot prodajalko sklenila kupoprodajno pogodbo za stanovanje v Celju. Do vknjižbe lastninske pravice na ime četrte toženke v zemljiški knjigi ni prišlo. Pri stanovanju je vpisana družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe Mestno občino Celje.
7. Tožeča stranka kot upnica je zoper četrto toženko kot dolžnico začela več izvršilnih postopkov, v katerih je za izterjavo svoje terjatve predlagala izvršbo na dolžničina denarna sredstva in izvršbo na plačo. Te izvršbe niso bile uspešne.
8. Tožeča stranka razširitve že dovoljenih izvršb na novo sredstvo izvršbe, to je na nepremičnino - stanovanje, ni predlagala.
Revizijske navedbe
9. Revidentka trdi, da iz določbe 168. člena ZIZ ne izhaja, da je vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino „predpostavka za vzpostavitev aktivne legitimacije“ za vložitev tožbe, s katero upnik zahteva vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini na dolžnikovo ime. Nadalje še trdi, da napotitveni sklep na pravico upnika vložiti takšno tožbo ne vpliva, ampak ima tak sklep posledice zgolj na tek izvršilnega postopka, povzroči namreč njegovo prekinitev.
Relevantno pravno pravilo
10. Po določbi petega odstavka 168. člena ZIZ lahko upnik, ki nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice na nepremičnini, s tožbo zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika.
Razlogi za ugoditev reviziji
O drugem dopuščenem vprašanju
11. Smisel določbe petega odstavka 168. člena ZIZ je gotovo v tem, da se upniku omogoči uskladitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnine, na katero namerava poseči za izterjavo svoje terjatve, z dejanskim stanjem. Čeprav je določba umeščena v trinajsto poglavje ZIZ z naslovom izvršba na nepremičnine, iz nje ne izhaja, da procesno upravičenje za vložitev takšne tožbe pridobi le upnik, ki je (že) vložil predlog za izvršbo na to nepremičnino.
12. V pravni teoriji(2) je zaslediti stališče, da je za vložitev tožbe po petem odstavku 168. člena ZIZ aktivno legitimiran le upnik (že začetega) izvršilnega postopka nepremičninske izvršbe. Starović svoje stališče utemelji s tem, da sama terjatev upnika do dolžnika še ni dokaz, da bo upnik za namen poplačila svoje terjatve posegel na dolžnikovo nepremičnino, ki je zemljiškoknjižno še v lasti tretje osebe. Dokazan pravni interes upnika po njegovem mnenju obstaja šele, ko je vložen predlog za izvršbo na to nepremičnino in s tem začet izvršilni postopek.
13. Navedeno načeloma drži. Razlaga določbe petega odstavka 168. člena ZIZ v smeri, da lahko vsak upnik, ki ima do dolžnika (zapadlo in neporavnano) terjatev, že zgolj zaradi dejstva, da je imetnik terjatve, s tožbo zahteva vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini na dolžnikovo ime, bi bila preširoka. Po drugi strani pa je razlaga, da ima aktivno procesno legitimacijo za vložitev takšne tožbe zgolj upnik, ki je vložil predlog za izvršbo prav na to nepremičnino, gledano življenjsko, preozka.
14. Za to, da bi upniku, v primeru kakršen je obravnavani, ko je svojo terjatev do dolžnika že poskušal izterjati in to celo v izvršilnem postopku, vendar neuspešno, odrekli procesno upravičenje vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ, ni najti razumnega razloga. Dejstvo, da je upnik imel oziroma še ima interes priti do poplačila svoje terjatve, ne more biti sporno. Glede na to, da izvršilno sodišče izvršbe na nepremičnino, vpisano v zemljiško knjigo, pri kateri dolžnik ni vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik, ne sme dovoliti, pa od upnika pravzaprav niti ni smiselno zahtevati, da mora pred vložitvijo tožbe (nujno) predlagati izvršbo na nepremičnino, za katero se že vnaprej ve, da pred vknjižbo lastninske pravice na dolžnikovo ime ne bo dovoljena.
15. Po obrazloženem se tako izkaže, da odločitev sodišč nižjih stopenj, ni pravilna.
O prvem dopuščenem vprašanju
16. Glede na predhodno obrazložitev je odgovor na prvo dopuščeno vprašanje jasen. Za vložitev tožbe v obravnavanem primeru napotitveni sklep ni bil potreben. Tudi sicer ZIZ izdaje napotitvenega sklepa za primer tožbe po petem odstavku 168. člena ne določa.
17. Upoštevaje, da tožeča stranka ima procesno upravičenje za vložitev tožbe in da napotitveni sklep ni potreben, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).
O stroških postopka
18. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
------
...
Op. št. (2): Ukmar, D.: Tožba po 168. členu ZIZ, Pravna praksa, 2008, št. 31-32, str. 12-16 in Starović, B.:Komentar zakona o izvršnom postupku (zakonodavstvo, teorija, praksa), Pravo d. o. o., Novi Sad, 1991, str. 383-384.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 09.05.2016
