VSRS sodba VIII Ips 186/2015


pomembnejša odločba

Jedro

Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava (prvi odstavek 184. člena ZDR). Navedena zakonska določba pomeni, da je potrebno odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, ki jo utrpi delavec na delu ali v zvezi z delom, v celoti presojati po splošnih pravilih civilnega prava, kot ta izhajajo iz ureditve odškodninske odgovornosti v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), to je, ali je za škodo, ki jo utrpi delavec, sploh podana delodajalčeva odškodninska odgovornost (vključno z vprašanjem morebitne deljene odgovornosti), za kakšno obliko njegove odgovornosti gre, ali gre za pravno priznano obliko škode in do kakšne višine odškodnine je delavec upravičen.

Iz opredelitve krivdne odgovornosti v prvem odstavku 131. člena OZ izhaja, da je za povzročeno škodo drugemu odgovorna tista oseba, ki je škodo povzročila, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde.

Na podlagi ugotovitev sodišča, ki med strankama očitno niti niso bile sporne, je tožnici škodo v posledici telesne poškodbe povzročil ropar, ki jo je pri poskusu ropa na delovnem mestu blagajničarke s pištolo udaril po glavi oziroma s strani po obraznem delu. V obravnavanem primeru bi bila tožena stranka odgovorna tožnici za nastalo škodo le, če bi bila ta posledica njenega nedopustnega ravnanja.

Zgolj pavšalne ugotovitve, da bi lahko tožena stranka tudi na podlagi splošnih določb o zagotavljanju varnih delovnih razmer naredila več v smislu zagotavljanja varstva pred ravnanjem tretjih oseb, ne morejo biti podlaga za ugotovitev protipravnega ravnanja in njene krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je sicer povzročila tretja oseba, za katero toženka ne odgovarja.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje ter vmesna sodba sodišča prve stopnje spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:

„1. Tožena stranka je tožnici dolžna plačati odškodnino v znesku 20.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2010 dalje do plačila.

2. Tožena stranka je tožnici dolžna plačati njene stroške postopka v roku 8 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 3.204,00 EUR v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnica utrpela v posledici škodnega dogodka z dne 23. 9. 2009, ko jo je pri delu na blagajni v prodajalni tožene stranke pri poskusu ropa eden od roparjev s pištolo udaril po glavi in jo huje telesno poškodoval. Pri tem je sodišče ugotovilo, da delo blagajničarke na blagajni ni nevarna dejavnost, tako da pogoji za objektivno odškodninsko odgovornost tožene stranke niso podani. Prav tako sodišče ni ugotovilo, da bi s strani tožene stranke šlo za izrecno kršitev določb Zakona o varstvu in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD) in Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljevanju ZZasV), ker posebne službe varovanja tožena stranka v objektu sporne prodajalne ni bila dolžna zagotoviti. Ne glede na to pa tožena stranka na podlagi določb ZVZD, ki nalagajo delodajalcu izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu in za preprečitev nevarnosti, ni storila vsega, da do spornega poskusa ropa in tožničine poškodbe ne bi prišlo. V tem smislu sodišče ugotavlja predvsem možnost organizacije fizičnega varovanja in zagotavljanja delujočega video nadzora.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in ob soglasju z razlogi sodišča prve stopnje potrdilo prvostopno vmesno sodbo.

3. Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče v zadevi dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede obstoja odškodninske odgovornosti tožene stranke (1).

4. Tožena stranka je v pravočasni reviziji sodišču očitala zmotno uporabo določb o krivdni odškodninski odgovornosti oziroma zmotno presojo protipravnosti ravnanja tožene stranke v zvezi z njeno odgovornostjo za škodo, povzročeno tožnici s strani tretje osebe.

5. V odgovoru je tožnica prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

8. Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava (prvi odstavek 184. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR). Navedena zakonska določba pomeni, da je potrebno odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, ki jo utrpi delavec na delu ali v zvezi z delom, v celoti presojati po splošnih pravilih civilnega prava, kot ta izhajajo iz ureditve odškodninske odgovornosti v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), to je, ali je za škodo, ki jo utrpi delavec, sploh podana delodajalčeva odškodninska odgovornost (vključno z vprašanjem morebitne deljene odgovornosti), za kakšno obliko njegove odgovornosti gre, ali gre za pravno priznano obliko škode in do kakšne višine odškodnine je delavec upravičen.

9. OZ v 131. členu opredeljuje krivdno in objektivno odškodninsko odgovornost. Sodišče je utemeljeno ugotovilo, da pogoji za objektivno odškodninsko odgovornost tožene stranke v tej zadevi niso podani in tej presoji tožnica ni nasprotovala. Predmet revizijske presoje je tako le, ali je podana krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpela tožnica.

10. Iz opredelitve krivdne odgovornosti v prvem odstavku 131. člena OZ izhaja, da je za povzročeno škodo drugemu odgovorna tista oseba, ki je škodo povzročila, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. Kot izjemo od tega pravila OZ navaja neodgovornost duševno motenih oseb (136. člen), odgovornost mladoletnikov (137. člen) in odgovornost glede na druge okoliščine (silobran, stiska in odvrnitev škode od drugega, dovoljena samopomoč, privolitev oškodovanca), pri tem pa OZ v zvezi s tem ureja tudi odgovornost drugih za ravnanje sicer neodgovornih ali omejeno odgovornih oseb (členi 141 - 146 OZ).

11. Na podlagi ugotovitev sodišča, ki med strankama očitno niti niso bile sporne, je tožnici škodo v posledici telesne poškodbe povzročil ropar (2), ki jo je pri poskusu ropa na delovnem mestu blagajničarke s pištolo udaril po glavi oziroma s strani po obraznem delu. V obravnavanem primeru bi bila tožena stranka odgovorna tožnici za nastalo škodo le, če bi bila ta posledica njenega nedopustnega ravnanja.

12. Tožena stranka je dokazala, da ji konkretnih kršitev obveznosti v zvezi z varstvom pred ropi v tem primeru ni mogoče očitati. Sodišče je tudi ob pojasnilih izvedenca s področja varstva pri delu ugotovilo, da glede na določbe 59. člena ZZasV tožena stranka fizičnega varovanja trgovine, kjer je prišlo do tožničinih poškodb, niti pravega video nadzora ni bila dolžna zagotoviti. Tožnica v času spornega dogodka po ugotovitvah sodišča tudi sicer ni bila edina zaposlena v prodajalni, poleg tega pa so se ob prihodu roparjev v prodajalni nahajale tudi druge stranke. Od tožnice tožena stranka tudi ni zahtevala, da bi se v primeru ropa aktivno branila in se na tak način dodatno izpostavljala. Tako je svoj položaj razumela tudi tožnica sama. Zgolj pavšalne ugotovitve, da bi lahko tožena stranka tudi na podlagi splošnih določb o zagotavljanju varnih delovnih razmer naredila več v smislu zagotavljanja varstva pred ravnanjem tretjih oseb, pa ne morejo biti podlaga za ugotovitev protipravnega ravnanja in njene krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je sicer povzročila tretja oseba, za katero toženka ne odgovarja (3).

13. Glede na tožničine navedbe v odgovoru na revizijo sodišče ugotavlja, da je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da je napad oboroženega roparja dejansko „zunanji, od tožene stranke neodvisen dogodek“. Kolikor se tožnica sklicuje na potrebo po strožji presoji protipravnosti ravnanja oziroma krivdne odgovornosti profesionalnih oseb, to lahko velja za primere, ko je škoda nastala kot neposredna posledica njihovega ravnanja. V obravnavanem primeru pa bi lahko bila krivdna odgovornost tožene stranke podana le v primeru neupoštevanja izrecnih obveznosti v zvezi z varstvom pred podobnimi ravnanji tretjih oseb, kar pa ni bilo ugotovljeno.

14. Ker je sodišče zmotno ugotovilo, da je podana krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnici na delu pri poskusu ropa povzročila tretja oseba, za katero toženka ne odgovarja, je sodišče reviziji tožene stranke ugodilo in na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP sodbi nižjih sodišč spremenilo tako, da se tožničin zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke kot neutemeljen zavrne.

15. Ker tožeča stranka s tožbo ni uspela, mora toženi stranki na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP povrniti utemeljene stroške celotnega postopka, ki ob upoštevanju v času vložitve tožbe veljavne Odvetniške tarife znašajo 3.204,00 EUR (stroški postopka pred sodiščem prve stopnje 1.315,10 EUR, pred sodiščem druge stopnje 842,20 EUR in pred sodiščem tretje stopnje 1.046,70 EUR).

---.---

Op. št. (1): Sklep VIII DoR 25/2015 z dne 27. 4. 2015.

Op. št. (2): Iz prilog v sodnem spisu izhaja, da je bila zaradi sodelovanja pri spornem poskusu ropa zoper konkretno fizično osebo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložena obtožnica (priloga B19 spisa).

Op. št. (3): Podobno tudi sodba II Ips 217/2010 z dne 14. 7. 2011.

Datum zadnje spremembe:

22.02.2016

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep III Kp 32762/2017
• VSL sodba I Kp 1005/99
• VDSS sklep Pdp 68/2016