VSRS sklep II Ips 220/2015

Jedro

Stopnja konkretizacije otrokovih stikov v sodni odločbi je odvisna od zmožnosti medsebojne komunikacije staršev. Če sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja o otrokovih stikih oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, je lahko okvir stikov določen nekoliko bolj ohlapno. Če pa medsebojna komunikacija med staršema ni mogoča ali je zelo otežena, morajo biti zaradi varstva koristi otrok stiki v odločbi določeni natančno in jasno.

Izrek

Reviziji se ugodi ter se razveljavi odločba sodišča druge stopnje v I. točki, odločba sodišča prve stopnje pa v III. točki in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

¸

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank ter njuni hčeri A. (2010) in B. (2013) dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Določilo je stike med očetom in hčerama tako, da bodo ti za obe hčeri potekali vsak torek in četrtek od 15.30 do 18.30 in vsako četrto nedeljo v mesecu od 9.00 do 17.00. Določilo je še stike med očetom in A. vsak prvi in tretji vikend v mesecu, vsakič od sobote od 9.00 do nedelje do 14.00. Pri izvrševanju stikov oče prevzame hčeri pred vhodom bloka njunega stanovanja in ju po končanem stiku vrne na isti naslov. Pri prevzemu in predaji otrok sodelujeta le njuna starša. V primeru bolezni je prvostopenjsko sodišče odločilo, da stik odpade le, če tako odloči oče. Če se starša dogovorita, lahko stiki potekajo tudi v drugačnem zaporedju ali drugačnem obsegu. Prvostopenjsko sodišče je odločilo tudi o preživninski obveznosti očeta (tožnika). Zahtevek tožnika, da se otroka dodelita v varstvo in vzgojo njemu, ter da je mati dolžna za oba otroka plačevati preživnino, je zavrnilo. V presežku je zavrnilo tudi zahtevek toženke glede odmere preživnine ter glede določitve stikov. V obrazložitvi je med drugim poudarilo, da se določeni stiki lahko nadgradijo oziroma zaradi novih okoliščin spremenijo. Ko se razmere ustalijo, se lahko določi stike kot po ustaljeni sodni praksi, in sicer vsak drugi vikend, enkrat ali dvakrat čez teden ter polovico počitnic, dela prostih dni in praznikov. Z namenom, da se preprečijo nadaljnji konflikti, je poudarilo, da stiki praviloma ne odpadajo in zato (praviloma) ni nadomestnih stikov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh pravdnih strank delno ugodilo in prvostopenjsko odločbo spremenilo tako, da je stike med tožnikom in hčerama določilo tako, da bodo ti potekali vsak torek in četrtek od 15.30 do 18.30 in vsak četrti vikend v mesecu, vsakič od sobote od 9.00 do nedelje do 17.00. Oče prevzame hčeri pred vhodom bloka njunega stanovanja in ju po končanem stiku vrne na isti naslov. Pri prevzemu in predaji sta navzoča starša otrok. Če sta hčeri bolni, stik odpade. V drugačnem zaporedju ali v drugačnem obsegu pa potekajo stiki le, če se starša tako dogovorita. V ostalem je sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. V obrazložitvi je med drugim zapisalo, da je nerazumno prvostopenjsko stališče, da oče odloča o stiku v primeru bolezni otrok, saj gre za skupno odločitev staršev, po potrebi z izkazanim zdravstvenim stanjem otroka na podlagi ustreznega zdravniškega potrdila. Določeni obseg stikov je po presoji višjega sodišča zadosten in glede na starost otrok (ne hodita še v šolo, hodita v vrtec, kjer ni počitnic) ni potrebe, da bi bili stiki določeni še med prazniki.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 34/2015 z dne 14. 5. 2015 na podlagi predloga tožeče stranke dopustilo revizijo glede določitve stikov tožnika z otrokoma med prazniki, poletnimi in zimskimi dopusti ter glede nadomestnih stikov v primeru bolezni otrok in predložitve potrdila o zdravstvenem stanju otroka v takem primeru.

4. Tožeča stranka vlaga revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Po njenem mnenju bi morali sodišči v skladu s koristjo otrok in zagotovitvijo pravice otrok do stikov z obema staršema (prvi odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; v nadaljevanju ZZZDR) tožeči stranki zagotoviti stike v mesečno večjem obsegu. Če niso podani razlogi za omejitev stikov, morajo imeti otroci enakomeren mesečni obseg stikov z obema staršema. Nasprotna odločitev je po mnenju tožeče stranke v nasprotju s tretjim odstavkom 53. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) in temeljnim ustavnim načelom enakosti pred zakonom (14. člen URS), saj gre v takem primeru za diskriminacijo na podlagi spola. Tožeča stranka nadalje meni, da bi v skladu s prvim odstavkom 106. člena ZZZDR stiki morali biti določeni tudi v času (zimskih in letnih) dopustov in praznikov. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da med staršema niso mogoči nobeni dogovori glede stikov, zato bi po mnenju tožeče stranke stiki morali biti določeni natančno in jasno, tako da bi jih bilo mogoče izvrševati. Kot je opozorilo VSL v odločbi IV Cp 1490/2013, so ohlapno določeni stiki mogoči le v primeru, ko sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja. Možnost preživljanja počitnic in drugih oddihov po mnenju tožeče stranke tudi ne more biti vezana le na okoliščino, da hodi otrok v šolo, saj je v korist otroku, da ima letne in zimske oddihe tudi v predšolskem obdobju. V nadaljevanju tožeča stranka podaja svoj predlog izvrševanja stikov med prazniki in dopusti oziroma počitnicami. Tožeča stranka še navaja, da je odločitev sodišč nejasna in v nasprotju s prvim odstavkom 106. člena ZZZDR tudi v delu, ko je odločeno, da stiki v primeru bolezni odpadejo. Za navedeni primer namreč niso določeni nadomestni stiki, niti okoliščina, da je odpadli stik mati dolžna izkazati z zdravniškim potrdilom. Tako so stiki prepuščeni materi, ki enostransko odloča, ali bo otroku že v primeru prehlada odvzela možnost stika z očetom. Tožeča stranka opozarja, da tožena stranka na dan stika ali dan pred tem le sporoči, da stiki zaradi bolezni otroka odpadejo, pri čemer tožeča stranka pri pediatrinji niti v vrtcu ne more dobiti podatkov o otrokovem zdravstvenem stanju. Tudi v skladu s tretjim odstavkom 9. člena Konvencije o otrokovih pravicah mora imeti tisti od staršev, ki ima pravico do stikov z otroki, v primeru odpadlih stikov zaradi bolezni pravico do obveščenosti in do nadomestnih stikov. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana pravnomočna odločba spremeni tako, da se njenemu zahtevku ugodi, podredno pa predlaga razveljavitev odločb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), ki je nanjo odgovorila in priglasila stroške odgovora na revizijo. Predlaga, da se zavrže revizija, ki presega obseg dopuščene revizije, v preostalem delu pa predlaga zavrnitev revizije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče v primeru dopuščene revizije izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Trditev tožeče stranke, ki presegajo obseg dopuščene revizije, Vrhovno sodišče zato ni upoštevalo (trditve, ki se nanašajo na vprašanje enakomerne porazdelitve stikov z otroki - II. točka revizije).

8. Sicer pa je revizija po mnenju Vrhovnega sodišča utemeljena. Vrhovno sodišče je že presodilo,(1) da je stopnja konkretizacije otrokovih stikov v sodni odločbi odvisna tudi od zmožnosti medsebojne komunikacije staršev. V primerih, ko sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja o otrokovih stikih oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, je lahko okvir stikov določen nekoliko bolj ohlapno. Če sta se starša pripravljena sproti prilagajati določenim spremembam, ki so nujno povezane z naravo življenja (npr. bolezen otroka, sprememba šolskih obveznosti, ki sovpadajo z določenim stikom), se lahko celo izkaže, da bi bila natančna opredelitev stikov v dnevih, urah ipd. pretoga, odveč ali pa celo vir novih konfliktnih situacij med staršema, ki bi zasledovala natančno določeno izvajanje stikov, ter bi bila lahko v nasprotju z namenom, zaradi katerega so stiki določeni. Če pa medsebojna komunikacija med staršema ni mogoča ali je zelo otežena, morajo biti, kot pravilno poudarja tožeča stranka v reviziji, stiki v odločbi določeni natančno in jasno. V primeru konfliktnega odnosa med staršema mora zato sodišče stike z otrokom urediti tako, da je staršema jasno, na kakšen način se ti izvajajo (kdaj, kje, kolikokrat in koliko časa, kdo otroka pripelje na stik ipd.), in da med njima o tem vprašanju ni več dvoma.

9. V postopku je bilo ugotovljeno, da je odnos med pravdnima strankama (staršema) izjemno konflikten. Stranki sta se pred določitvijo stikov s sodno odločbo le s težavo dogovarjali glede stikov in sta jih kar naprej spreminjali. Izvedenec E. G., na katerega se je med drugim oprlo sodišče, pa je v svojem mnenju poudaril, da sta starša izrazito osebnostno šibka, manj zrela in ranljiva, zato je mogoče pričakovati nadaljnjo stopnjevanje njunega medsebojnega konflikta. Glede na opisani odnos med pravdnima strankama tako ni utemeljeno pričakovanje, da se bosta stranki sami sporazumeli o načinu izvrševanja stikov tožnika z otrokoma v času praznikov, med letnimi in zimskimi dopusti (oziroma počitnicami). Zaradi varstva koristi otrok (prvi odstavek 106. člena ZZZDR) je zato v obravnavani zadevi potrebno natančno določiti tudi režim izvajanja stikov med prazniki ter med letnimi in zimskimi dopusti (oziroma počitnicami).

10. Utemeljeno je tudi zavzemanje tožeče stranke, da je v korist otrok, da se odpadli stiki zaradi bolezni otrok nadomestijo in da je zaradi konfliktnega odnosa med strankama nadomestne stike v takem primeru treba določiti s sodno odločbo. Ker je za otroka najbolj koristen stik ob koncu tedna, Vrhovno sodišče ocenjuje, da je v korist otrok, da se stik za konec tedna, ki bi odpadel zaradi njune bolezni, nadomesti. Za nadomeščanje odpadlih stikov med tednom pa po presoji Vrhovnega sodišča zaenkrat ni razlogov, ker so stiki določeni dovolj pogosto in bi to nadomeščanje moteče vplivalo na ritem stikov, ki je bil vzpostavljen s pravnomočno sodbo. Določitev nadomestnih stikov v primeru bolezni otrok je v tem trenutku tudi zadostna vzpodbuda, da se prepreči morebitno (v reviziji zatrjevano) nelojalno obnašanje tožene stranke pri uresničevanju pravice do stikov, zato ni potrebe, da bi morala tožena stranka odpadli stik zaradi bolezni otroka vsakokrat dokazovati s predložitvijo potrdila o zdravstvenem stanju otroka. Vrhovno sodišče še opozarja, da sta zaradi varstva otrokovih korist oba starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju pri izvrševanju pravice do stikov (drugi odstavek 106. člena ZZZDR). Tisti od staršev, ki izvršuje stike, mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka. Tisti od staršev, pri katerem živi otrok v varstvu in vzgoji, pa mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev. Če ne ravna tako in onemogoča ali otežuje stike, lahko sodišče ob pogojih, določenih v šestem odstavku 106. člen ZZZDR, odloči, da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo drugemu od staršev.

11. Zaradi zmotne razlage prvega odstavka 106. člena ZZZDR je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 380. člena ZPP), zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo ter razveljavilo odločbo sodišča druge stopnje v I. točki, odločbo sodišča prve stopnje pa v III. točki in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prvostopenjsko sodišče bo moralo v novem sojenju določiti režim izvajanja stikov med prazniki ter med letnimi in zimskimi dopusti (oziroma počitnicami), odločiti pa bo moralo tudi, kako se bo v primeru bolezni otrok nadomestil odpadli stik za konec tedna.

12. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Prim. odločbo II Ips 1268/2008 z dne 12. 2. 2009.

Datum zadnje spremembe:

22.01.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cp 3119/2016
• VSL sklep IV Cp 300/2017
• VSL Sklep II Ip 2285/2018