VSRS sklep II DoR 94/2015

Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju razsodilo, da za potrebe gospodujočih nepremičnin parc. št. 2476/2 in 2471/2 k. o. ..., last prvega tožnika, in parc. št. 2476/1 k. o. ..., last drugega tožnika, obstaja v korist vsakokratnega lastnika služnostna pravica hoje in vožnje z manjšimi vinogradniškimi traktorji v višini 1,6 m in prikolicami ter traktorskimi priključki v širini 1,6 m, ne višjimi od 1,8 m skupaj s kabino ali varnostnim lokom, po v naravi znani in obstoječi poti v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine s parc. št. 2472 k. o. ..., last tožencev, in sicer vsakega do ene polovice. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencema je še naložilo, da odstranita kup lesenih stebrov oziroma kolov in vzpostavita prejšnje stanje ter tožnikoma omogočita normalno uporabo poti. Zavrnilo je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi tožencev, da služnost preneha kot nepotrebna.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo glede odločitve o obstoju služnosti in dosegi dejanj, o pravdnih stroških ter o nasprotni tožbi tožencev. V delu, s katerim sta toženca izpodbijala prvostopenjsko odločitev o zavrnitvi preostalega dela tožbenega zahtevka tožnikov, je pritožbo zavrglo. Delno pa je ugodilo pritožbi tožnikov glede pravdnih stroškov. V obrazložitvi sodišče druge stopnje navaja, da sodba sodišča prve stopnje nima v pritožbi očitanih pomanjkljivosti. Vsebuje namreč vse razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njen preizkus. Kar pritožba očita kot nasprotja v razlogih, so zaključki o dokazih, njihova ocena pa ni nasprotujoča, pač pa razumna in zadovoljiva. Sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenih trditev. Oceno sodišča prve stopnje, da je bila služnost priposestvovana, oceni kot pravilno v dejanskem in pravnem pogledu. Pravilno je bilo pojasnjeno, zakaj so bile navedbe tožencev o njuni dobroverni pridobitvi neobremenjene nepremičnine prepozne. Sicer pa toženca nista izkazala potrebne raziskovalne skrbnosti ob pridobitvi nepremičnine.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženca vlagata predlog za dopustitev revizije. V obrazložitvi predloga opisujeta dosedanji potek postopka. Menita, da iz izpovedb prič, na katere se je oprlo sodišče, ne izhaja to, kar sodišče navaja v svojih razlogih. Trdita, da se je sodišče oprlo tudi na izpovedbe prič, za katere ni povedalo, na katere dele njihovih izpovedb se sklicuje in zakaj so prepričljive in izčrpne. Menita tudi, da sodišče ni pojasnilo, zakaj so izpovedbe prič, ki so izpovedovale, da tožnika sporne poti nista mogla priposestvovati, površne in pomanjkljive. Dodajata še, da njune trditve in dokazi o tem, da sta lastninsko pravico na zemljiščih pridobila v dobri veri, da ni obremenjena s služnostjo, niso bile prepozne. Dopustitev revizije predlagata glede naslednjih vprašanj:

- (i) ali izpovedbe prič, ki so povzete v 12. točki sodbe sodišča prve stopnje, res potrjujejo trditev iz tožbe oziroma njeno trditveno podlago o stoletni uporabi poti, kot je to zaključilo tudi sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi, oziroma ali ni sodišče s tem, ko je sprejelo tak zaključek, pritožbeno sodišče pa, ker pritožbi ni ugodilo in ni razveljavilo prvostopne sodbe s takšnim zaključkom, bistveno kršilo določbe iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP);

- (ii) ali se sodba lahko sklicuje na izpovedbe prič, ne da bi bila navedena vsebina oziroma vsaj povzetek teh izpovedb ter njihova dokazna ocena oziroma ali ne predstavlja takšno ravnaje bistvene kršitve določb ZPP (sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni, zaradi česar se sodba ne more preizkusiti);

- (iii) ali je pritožbeno sodišče ravnalo procesno pravilno, ko kljub temu da sodba sodišča prve stopnje ni vsebovala vsebine oziroma povzetka izpovedb prič oziroma ker v sodbi ni bilo pojasnjeno, kaj so priče dejansko povedale oziroma kaj so v bistvu s svojimi izpovedbami potrdile, ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje zaradi bistvenih kršitev določb ZPP;

- (iv) ali je tožeča stranka (ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu glede priposestvovanja služnostne pravice poti) s pavšalnim zatrjevanjem o stoletnih vožnjah po sporni poti res zadostila pogojem iz 7. in 286. člena ZPP, še zlasti ker so zgolj nekatere priče, pa še te le pavšalno zatrjevale, da so po tej poti vozili tudi predniki, pri čemer pa nobeni od teh prič iz lastnega pravzaprav o vožnjah v obdobju od 1909 do 1939 ni bilo nič znanega (ker se v tem obdobju sploh še niso rodile);

- (v) ali sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, če se sklicuje na priče, ki o vožnjah v obdobju, v katerem naj bi po oceni sodišča nastopilo priposestovanje (1909 - 1939), niso vedele povedati nič oziroma se o tem konkretno niso izjasnile.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

30.07.2015

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 140/2021
• VSRS sklep II DoR 418/2014
• VSRS Sklep II DoR 382/2016