VSRS sklep III Ips 47/2014

Jedro

Dejanska situacija, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank, ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Ker v konkretnem primeru toženka ni izpolnila ničesar, tožnica pa (nesporno) ne v celoti (nesporno ne 44.291,95 EUR), gre za dejansko situacijo, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank (druga alineja 2. točke drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP), kar ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (iz drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP). Če namreč pri prodaji stanovanja kupka sploh ni plačala kupnine ali je ni plačala v celoti, prodajalka pa ni izročila posesti niti izstavila zemljiškoknjižnega dovolila, gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, za katero lahko sopogodbenica stečajne dolžnice tudi po začetku stečajnega postopka zahteva, da stečajna dolžnica izpolni svojo obveznost v celoti in v pogodbenih rokih (drugi in tretji odstavek 264. člena ZFPPIPP).

Izrek

I. Revizija se v delu, v katerem je tožnica izpodbijala I.a. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje, zavrne.

II. Reviziji se v preostalem delu ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi v I.b. in II. točki izreka ter se zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je, potem ko je dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka odločbe), zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve – izločitvene pravice na štirih nepremičninah v stanovanjskem objektu C. in za ugotovitev plačila celotne kupnine za te nepremičnine (II.1. točka izreka odločbe), za izstavitev za bremen prosti vpis lastninske pravice sposobno zemljiškoknjižno listino (II.2. točka izreka odločbe) ter za izročitev gradbenega in uporabnega dovoljenja ter certifikatov, garancijskih listov in izjav o skladnosti (II.3. točka izreka odločbe), kot tudi podredni tožbeni zahtevek za izročitev štirih bremen prostih nepremičnin v stanovanjskem objektu C. proti plačilu 44.291,95 EUR preostanka kupnine (III.1. točka izreka odločbe), za izstavitev za bremen prosti vpis lastninske pravice sposobno zemljiškoknjižno listino (III.2. točka izreka odločbe) ter za izročitev gradbenega in uporabnega dovoljenja ter certifikatov, garancijskih listov in izjav o skladnosti (III.3. točka izreka odločbe), pri čemer je odločilo tudi o stroških postopka (II.4. in III.4. točka izreka odločbe). Istočasno je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi razpolaganja s spornimi nepremičninami (IV. točka izreka odločbe).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in odločbo sodišča prve stopnje v II.1. točki izreka spremenilo tako, da je tožbo v tem delu zavrglo (I.a. točka izreka sodbe), medtem ko je v preostalem delu pritožbo zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo II. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (I.b. točka izreka sodbe). Pri tem je odločilo še o stroških pritožbenega postopka (II. točka izreka sodbe).

3. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Primarno je predlagala spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti, podredno pa razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka (z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi).

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Povzetek dejanskih ugotovitev

5. Tožnica (kot kupka) in toženka (kot prodajalka) sta sklenili prodajno pogodbo št. 1 za nepremičnine v stanovanjskem objektu C. (v nadaljevanju Pogodbo). Tožnica kupnine ni plačala v celoti, in sicer najmanj v znesku 44.291,95 EUR. Toženka ni izročila posesti nepremičnin niti tožnici ni izročila zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na nepremičninah v zemljiško knjigo. V njej je kot lastnica nepremičnin vpisana toženka.

6. Nad toženko se je 18. 11. 2010 začel stečajni postopek. Tožnica v stečajnem postopku ni prijavila morebitne denarne terjatve, ki bi nastala s pretvorbo njene nedenarne terjatve za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

Relevantne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)

7. Dvostranska pogodba po prvem odstavku 24. člen ZFPPIPP »je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka kot dolžnik zavezana opraviti svoje izpolnitveno ravnanje in hkrati kot upnik upravičena od druge stranke zahtevati, da opravi svoje nasprotno izpolnitveno ravnanje«.

8. Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba po drugem odstavku 24. člena ZFPPIPP »je dvostranska pogodba:

1. ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in

2. pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti: - niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali- nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti«.

Presoja utemeljenosti revizije

V zvezi z uveljavljanimi postopkovnimi kršitvami

9. Revidentka je (v točki F revizije) uveljavljala protispisnost (absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ki naj bi bila v tem, da je sodišče druge stopnje (v 3. točki obrazložitve svoje sodbe) v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje in listinami v spisu ugotovilo, da »… (tožeča stranka) nesporno ni plačala zneska 44.291,95 EUR, sporno pa je[,] ali je plačala preostanek …«.

10. Očitek ni utemeljen, kolikor se nanaša na plačilo (zadržanih) 44.291,95 EUR, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje, iz povzetka med strankama nespornih dejstev, izhaja, »da tožeča stranka kupnine ni plačala v celoti[,] in sicer najmanj v znesku 44.291,95 EUR (sporno pa je[,] ali je plačala preostanek, tj. 360.742,04 EUR)« (tretja alineja drugega odstavka 5. točke obrazložitve njegove odločbe). To pa izhaja tudi iz obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje, ko le-to ugotavlja, da »[t]ožena stranka namreč sama zatrjuje, da tožeča stranka kupnine ni plačala v celoti (pri čemer tudi tožeča stranka trdi, da ni plačala 44.291,95 EUR)« (17. točka obrazložitve njegove odločbe).

11. Očitek iz poprej navedenih razlogov tudi ni utemeljen, kolikor se nanaša na plačilo 360.742,04 (405.033,99 – 44.291,95) EUR. Kolikor očitek meri na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, pa to ni predmet revizijskega postopka (tretji odstavek 370. člena ZPP).

12. Očitek, ki izhaja iz listin v spisu, pa ni upošteven, saj revidentka ni konkretizirala listin, katerih vsebina naj bi bila v razlogih izpodbijane sodbe povzeta v nasprotju z njihovo dejansko vsebino.

13. Revidentka je (v točki G revizije) uveljavljala protispisnost (absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ki naj bi bila v tem, da je sodišče druge stopnje v nasprotju s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1412/2010 z dne 25. 1. 2012 (o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic), del čigaršnjega izreka je končni seznam preizkušenih terjatev z dne 29. 12. 2011, ugotovilo, »da tožeča stranka v stečajnem postopku ni bila napotena na ugotovitev obstoja izločitvene pravice«. Šlo naj bi za pravno odločilno dejstvo, ki je imelo za posledico, da je sodišče druge stopnje odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrglo tožbo za ugotovitev obstoja terjatve – izločitvene pravice na štirih nepremičninah v stanovanjskem objektu C. in za ugotovitev plačila celotne kupnine za te nepremičnine.

14. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev v stečajnem postopku (priloge A16) izhaja, da je bila prerekana terjatev tožnice pod št. 070 in izločitvena pravica po pogodbi št. 1, ker kot upnica ni izkazala obstoja prijavljene terjatve (iz prodajne pogodbe št. 1), kar je povzelo tudi sodišče druge stopnje (v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe). Iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1412/2010 z dne 25. 1. 2012 o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, in sicer iz opozorila upnikom, pa izhaja, da bi morala revidentka v enem mesecu po objavi tega sklepa vložiti tožbo za uveljavitev zahtevka (glede na predmet prerekanja očitno za ugotovitev obstoja prerekane terjatve in izločitvene pravice). Vendar pa ob (v nadaljevanju pojasnjeni) pravilni uporabi materialnega prava v konkretnem primeru ni na mestu tožba z zahtevkom za ugotovitev obsoja izločitvene pravice (iz II.1. točke izreka prvostopenjske odločbe) niti tožba z zahtevkom za ugotovitev obstoja lastninske pravice na spornih nepremičninah (iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP v povezavi z 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP) (16. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), temveč tožba z zahtevkom na izpolnitev pogodbe (iz drugega odstavka 265. člena ZFPPIPP). Začetek stečajnega postopka nad toženo stranko namreč ni imel pravnih posledic iz Pododdelka 5.3.2. ZFPPIPP za medsebojne terjatve kupke in stečajne dolžnice iz Pogodbe. Zato očitek ni utemeljen.

15. Očitek tudi ni utemeljen, kolikor se nanaša na zahtevek (iz II.1. točke izreka prvostopenjske odločbe), da se ugotovi, da je tožnica kot kupka nepremičnin zanje plačala celotno kupnino. Pri takšnem zahtevku gre namreč dejansko za ugotovitev obstoja (določenega) dejstva, kar je pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje (v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe), ne pa morebiti za ugotovitev obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, kar je sicer podlaga za izdajo ugotovitvene tožbe (po prvem ali drugem odstavku 181. člena ZPP).

16. Zato je Vrhovno sodišče revizijo v delu, v katerem je tožnica izpodbijala I.a. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje, v skladu s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in v povezavi s 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka). To je storilo s sklepom, saj gre pri odločitvi o zavrženju tožbe glede primarnega tožbenega zahtevka iz II.1. točke izreka odločbe sodišča prve stopnje vsebinsko za sklep.

V zvezi z uporabo materialnega prava

17. Revidentka je (v točki H.a revizije) uveljavljala, da je zmotna pravna presoja sodišča druge stopnje, da v konkretnem primeru dejansko in pravno ne gre za situacijo iz drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP. Svoj očitek je utemeljevala s tem, da je nesporno, da tožnica kot kupka ni poravnala preostanka kupnine v znesku 44.291,95 EUR, in s tem, da tudi toženka ni izpolnila svojih obveznosti iz Pogodbe.

18. Očitek je utemeljen. Sodišče druge stopnje je namreč (v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) povzelo ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka svoje pogodbene obveznosti ni izpolnila niti delno (saj tožeči stranki ni prepustila spornih nepremičnin v posest niti ji ni izročila zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na njih), ter navedbo tožeče stranke, da je svojo obveznost plačila kupnine že izpolnila: če ne v celoti, pa vsaj delno, nakar je zaključilo, da ob takem dejanskem stanju ne gre za situacijo iz drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP, za katero veljajo posebna pravila iz Pododdelka 5.3.3. ZFPPIPP (iz njegovih členov 265 do 268). Vendar pa je takšen zaključek materialnopravno zmoten, saj dejanska situacija, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank, ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe(1). Ker v konkretnem primeru toženka ni izpolnila ničesar, tožnica pa (nesporno) ne v celoti (nesporno ne 44.291,95 EUR), gre za dejansko situacijo, ko obstaja obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank (druga alineja 2. točke drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP), kar ustreza pravnemu pojmu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (iz drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP). Če namreč pri prodaji stanovanja kupka sploh ni plačala kupnine ali je ni plačala v celoti, prodajalka pa ni izročila posesti niti izstavila zemljiškoknjižnega dovolila, gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, za katero lahko sopogodbenica stečajne dolžnice tudi po začetku stečajnega postopka zahteva, da stečajna dolžnica izpolni svojo obveznost v celoti in v pogodbenih rokih (drugi in tretji odstavek 264. člena ZFPPIPP).

19. Revidentka je (v točki H.b revizije) (glede na ugotovljene okoliščine primera) utemeljeno uveljavljala, da stečajni upravitelj ni izrabil pravice, ki mu jo daje 267. člen ZFPPIPP, in ni odstopil od (vzajemno neizpolnjene dvostranske) Pogodbe, zaradi česar jo je dolžan izpolniti (drugi odstavek 265. člena ZFPPIPP).

20. Revidentka je (v točki H.c revizije) uveljavljala v zvezi z izločitveno pravico, da se ni mogla vpisati v zemljiško knjigo kot lastnica spornih nepremičnin, ker ji toženka ni izročila intabulacijske listine (kljub temu, da je bila pripravljena plačati preostalih 10 % kupnine v znesku 44.291,95 EUR še pred izročitvijo nepremičnin v last in posest). Zato naj bi bilo neutemeljeno sklicevanje sodišč nižjih stopenj na dejstvo, da tožnica ni izkazala vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.

21. Očitek ni utemeljen, kolikor se navezuje na izločitveno pravico. Sicer pa je utemeljen, saj v konkretnem primeru ni šlo za izvirno pridobivanje lastninske pravice (po 2. točki prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP), temveč za pravnoposlovno (s Pogodbo). Pri pravnoposlovni pridobitvi nepremičnine je namreč izstavitev zemljiškonjižnega dovolila oziroma vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo predpostavka za pridobitev lastninske pravice.

22. Revidentka se je (v točki I revizije) sklicevala na načeli pravne države (iz 2. člena Ustave) in enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) ter na pravico do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave). Navedla je, da je pred začetkom stečajnega postopka nad toženko naredila vse, kar je bilo v njeni moči, sprožila ustrezne pravne postopke in uporabila vsa pravna sredstva, da zavaruje svoje premoženjske interese, medtem ko je izpodbijana sodba arbitrarna in nepravična ter nasprotuje pravni logiki.

23. Očitek je premalo konkretiziran, da bi ga revizijsko sodišče lahko upoštevalo. Revidentka namreč zatrjevanih kršitev ustavnih načel in ustavne pravice ni substancirala niti jih ni povezala s konkretno ugotovljenimi pravno pomembnimi dejstvi.

Odločitev o reviziji

24. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile (po njegovi materialnopravni presoji) bistvene za odločitev.

25. Ker se je po obrazloženem revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava izkazal za utemeljenega, je Vrhovno sodišče reviziji v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP ugodilo, izpodbijano sodbo v I.b. in II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (II. točka izreka).

26. V ponovljenem postopku naj sodišče druge stopnje upošteva, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ker naj bi bil ta, kakor je bil postavljen (za izročitev bremen prostih nepremičnin in za izstavitev listine za bremen prosti vpis lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, ki naj bi jo sicer nadomestila sodba sodišča prve stopnje) nemogoč (saj so po lastnih navedbah tožnice te nepremičnine obremenjene s hipotekami) (24. točka obrazložitve prvostopenjske odločbe). V zvezi s tem bo namreč moralo odgovoriti na navedbe (pri)tožnice (na 7. strani pritožbe), vendar glede na delno zavrnitev revizije samo glede podrednega tožbenega zahtevka (za izročitev bremen prostih nepremičnin in izstavitev zemljiškoknjižne listine za bremen prosti vpis lastninske pravice na teh nepremičninah v zemljiško knjigo).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

27. Ker je bila izpodbijana sodba delno razveljavljena, se odločitev o stroških revizijskega postopka v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi z njegovim četrtim odstavkom pridrži za novo končno odločbo (III. točka izreka).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 52/2012 z dne 10. 12. 2013 (13. točko obrazložitve).

Datum zadnje spremembe:

21.07.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 477/2013
• Sklep III Ips 100/2003
• sodba U 1780/2002