VSRS sodba III Ips 44/2014

Jedro

Toženkino ravnanje je bilo sicer protipravno, ker je kršila pravico tožnice do nakupa delnic po že objavljeni ceni, vendar pa je tožnica z umikom pritožbe, vložene zoper drugo (upravno) odločbo in s sklenitvijo pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to (spremenjeno oziroma višjo ceno) sprejela ter s tem izključila protipravnost toženkinega ravnanja in protipravnost škode.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 28.023,40 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve sodbe.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je, potem ko je dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka odločbe), zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za plačilo 5,226.939,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe (II. točka izreka odločbe); prvi podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti prve alineje prvega odstavka 3. člena Pogodbe o prenosu delnic Zavarovalnice Triglav, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju tudi Pogodbe), v delu, ki presega znesek 147,44 EUR za delnico, oziroma za kupnino, ki presega 4,074.062,00 EUR (III. točka izreka odločbe); drugi podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev prve alineje prvega odstavka 3. člena Pogodbe, v delu, ki presega znesek 147,44 EUR za delnico, oziroma za kupnino, ki presega 4,074.062,00 EUR (IV.1. točka izreka odločbe), in za plačilo presežka kupnine 4,109.185,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe (IV.2. točka izreka odločbe) ter tožeči stranki naložilo povrnitev 28.457,50 EUR pravdnih stroškov stranske intervenientke na strani tožene stranke z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV., pravilno V. točka izreka odločbe).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, konkretno določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), in sicer 140. člena (Privolitev oškodovanca), 86. člena (Ničnost), 87. člena (Posledice ničnosti), 88. člena (Delna ničnost), 7. člena (Prepoved zlorabe pravic), 10. člena (Prepoved povzročanja škode) in 3. člena (Prosto urejanje obligacijskih razmerij). Primarno je predlagala spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila. Kot neutemeljene je prerekala revizijske navedbe in posledično predlagala zavrnitev revizije. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega postopka z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Povzetek dejanskih ugotovitev

5. Toženka (skrbnica) je 10. 10. 2003 v Ur. l. RS, št. 97/2003, objavila javni poziv za vložitev zahtevkov za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital A. d. d., L. (v nadaljevanju Zavarovalnice), po ceni 27.057,00 SIT za eno delnico. Tožnica (upravičenka) je po pozivu skrbnice 2. 4. 2004 vložila zahtevo za pridobitev delnic Zavarovalnice, na podlagi katere je skrbnica 25. 5. 2004 izdala odločbo Z/04-87/6 (v nadaljevanju prvo odločbo), ki je postala pravnomočna 26. 5. 2004. V njej je določila ceno 27.057,00 SIT za delnico. 7. 3. 2006 je toženka s sklepom Z/04-87/16 postopek obnovila po uradni dolžnosti, zaradi ugotovitve pravilne vrednosti delnice. Na podlagi nove cenitve je 19. 10. 2006 izdala novo odločbo Z/04-87/24 (v nadaljevanju drugo odločbo), ki je postala pravnomočna 12. 12. 2006. V njej je določila ceno 54.348,00 SIT za delnico (kar je za 27.291,00 SIT višji ceno za delnico).

6. Tožnica je zoper drugo odločbo sicer vložila pritožbo, vendar pa jo je 12. 12. 2006 umaknila. Tako je odločba postala pravnomočna. 18. 1. 2007 pa je prostovoljno sklenila pogodbo o odkupu delnic po novo določeni ceni (po višji od tiste, objavljeni v javnem pozivu).

7. Osnovna cena za delnico je bila v Pogodbi določena v višini 226,79 EUR oziroma skupaj z revalorizacijo od 1. 1. 2001 do plačila 22. 1. 2007 v višini 296,15 EUR, namesto v višini 112,91 EUR oziroma skupaj z revalorizacijo 147,44 EUR, kar je 30,38 % višje kot v javnem pozivu. Ker je imela pravico do prenosa 27.632 delnic Zavarovalnice, naj bi bila njena obveznost višja za 4,109.185,12 EUR. Ta znesek predstavlja preveč plačano kupnino za delnice Zavarovalnice, ki jo tožnica skupaj s kapitaliziranimi obrestmi od 23. 1. 2007 (naslednjega dne po plačilu delnic) do 25. 5. 2009 (vložitve tožbe) v znesku 1,117.754,64 EUR vtožuje kot škodo (v višini 5,226.939,76 EUR).

Relevantne določbe OZ

8. 140. člen OZ: »(1) Kdor v svojo škodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, ne more zahtevati od njega povrnitve škode, ki mu jo je s tem povzročil. (2) Nična je izjava, s katero je oškodovanec privolil, da mu nekdo stori škodo z dejanjem, ki je po zakonu prepovedano.

Presoja utemeljenosti revizije

9. Za odločitev v zadevi je bistven odgovor na vprašanje glede pravilne uporabe 140., 86., 87. in 88. člena OZ, na katerega pa je Vrhovno sodišče že odgovorilo s sodbo II Ips 308/2012 z dne 18. 12. 2014 (po dopustitvi revizije o tem vprašanju s sklepom II DoR 528/2011 z dne 24. 5. 2012).

10. Tudi v tej zadevi namreč tožnica uveljavlja, da se sodišče ne bi smelo opreti na določbo prvega odstavka 140. člena OZ, ker pogodbeni stranki nista nastopali v enakopravnem položaju; da navedena določba ne more biti pravna podlaga za saniranje toženkinega nezakonitega ravnanja in na njegovi podlagi sklenjenega pravnega posla; da je toženki kot nosilki javnih pooblastil dovoljeno le tisto, kar sodi v njeno pristojnost, medtem ko je ostalo zanjo prepovedano; da toženki noben predpis ne daje podlage ne pooblastila, da na novo ugotavlja ceno delnice in da jo spreminja; da toženkino ravnanje ni moralno in da rezultira v ničnosti pogodbenih določil (glej 3. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 528/2011 z dne 24. 5. 2012); da je pravna podlaga za ceno delnice objavljeni javni poziv in da je po izdaji prve (upravne) odločbe prišlo do soglasja volj obeh strank; da je toženka (kot oblastni organ) ravnala avtoritativno in da je bilo njeno ravnanje posledica politične odločitve na ministrstvu (glej 4. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 308/2012 z dne 18. 12. 2014). V takšni situaciji Vrhovno sodišče zgolj povzema, da je bilo toženkino ravnanje sicer protipravno, ker je kršila pravico tožnice do nakupa delnic po že objavljeni ceni, da pa je tožnica z umikom pritožbe, vložene zoper drugo (upravno) odločbo in s sklenitvijo pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to (spremenjeno oziroma višjo ceno) sprejela ter s tem izključila protipravnost toženkinega ravnanja in protipravnost škode.

11. Tožnica je v reviziji dodatno zatrjevala, da je poseg toženke v z zakonom opredeljeno razmerje temeljil na ekonomskih interesih države, kar je dokazovala s sklicevanjem na zapisnik glavne obravnave z dne 16. 3. 2012, konkretno na izpoved priče B. B. (takratne vodje pravne službe na Ministrstvu za finance, ki je sodelovala v postopku izdaje druge odločbe), vendar pa teh trditev ni mogoče upoštevati, ker merijo na izpodbijanje dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

12. Drugih (dodatnih) argumentov, ki bi narekovali odstop od odločitve v zadevi II Ips 308/2012, tožnica v reviziji ni ponudila.

Odločitev o reviziji

13. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe (ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za odločitev).

14. Ker se po obrazloženem uveljavljani revizijski razlog ni izkazal za utemeljenega, je Vrhovno sodišče revizijo v skladu s 378. člena ZPP zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

15. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, sama krije stroške revizije (II. točka izreka).

16. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, mora toženi stranki v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi z njegovim 155. členom povrniti 28.023,40 EUR stroškov revizijskega odgovora (III. točka izreka). Gre za 22.950,00 EUR stroškov postopka z revizijo, 20,00 EUR materialnih stroškov ter za 5.053,40 EUR 22% davka na dodano vrednost. Ne pa tudi za stroške sodnih taks, saj revizijski odgovor ni več taksiran.

17. Priznane (odvetniške) stroške je revizijsko sodišče glede na drugi odstavek 20. člena nove Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015, ki je začela veljati 10. 1. 2015) odmerilo po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 – ZOdv-C), ob upoštevanju tarife, veljavne v času, ko je odvetnik opravil delo.

18. Od priznanih stroškov gredo toženi stranki skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (objavljenim v Pravnih mnenjih I/2006) tudi zahtevane zakonske zamudne obresti, in sicer od dneva morebitne zamude.

Datum zadnje spremembe:

26.06.2015

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 134/2010
• VSL sklep I Cp 1546/93
• Sodba II Ips 448/2010