VSRS Sklep X Ips 166/2014

Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Glede na to, da je vsebina obravnavane zadeve vprašanje vračila in ne plačila okoljske dajatve, se revidentovo vprašanje o dvakratnem plačilu dajatve ne nanaša na vsebino zadeve. Vprašanje, ki se ne nenaša na vsebino obravnavane zadeve, pa za tako zadevo ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Če pa se vprašanje nanaša na vračilo okoljske dajatve, ali je bil pravilno in zakonito zavrnjen revidentov zahtevek za vračilo, pa je to vprašanje zastavljeno na splošni in načelni ravni in kot tako zahteva le splošen in načelen odgovor: da je bil zahtevek za vračilo okoljske dajatve za isti energent utemeljeno zavrnjen, če tako izhaja iz določb predpisa, ki ureja pogoje za vračilo okoljske dajatve. Tak odgovor očitno ne prispeva k zagotavljanju pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato tudi tako razumljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije zatrjuje, da izpolnjuje pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Ljubljana, št. DT 42301-8497/2013-4 z dne 25. 4. 2013, s katero je navedeni prvostopenjski organ v I. točki izreka ugodil revidentovemu zahtevku za vračilo trošarine za mesec februar 2013, v II. točki izreka pa je zavrnil njegov zahtevek za vračilo okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida za mesec februar 2013, in sicer za 209.950 kg utekočinjenega naftnega plina propan. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je revident za navedeni plin plačal okoljsko dajatev ob njegovem uvozu (dne 1. 2. 2013 v višini 3.565,26 EUR in dne 5. 2. 2013 v višini 5.202,52 EUR) ter nato še enkrat ob proizvodnji utekočinjenega naftnega plina mix, ki ga je proizvedel z mešanjem navedenega plina propan in plina butan. Revidentovo pritožbo zoper zavrnilni del prvostopenjske odločbe je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno z odločbo, št. DT-498-3-39/2013-2 z dne 12. 7. 2013.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revizija navaja, da „gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer o tem, ali je upravičeno, da je tožeča stranka okoljsko dajatev plačala dvakrat“. Drugega v zvezi z dovoljenostjo revizije ne navaja.

7. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča je treba pomembnost pravnega vprašanja presojati glede na vsebino zadeve.(1) Dovoljenost revizije iz tega razloga je podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, kot določa prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja v upravnem sporu.(2) Četrti odstavek 367. b člena ZPP določa, da mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno. Tudi ta določba se v upravnem sporu primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1.(3)

8. Po vsebini gre v obravnavani zadevi za vprašanje, ali je bil revidentov zahtevek za vračilo okoljske dajatve pravilno in zakonito zavrnjen. Pravna podlaga za vračilo okoljske dajatve je bil 18. člen tedaj veljavne Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki je taksativno določal, kdaj ima zavezanec pravico do vračila vplačane (že plačane) okoljske dajatve zaradi zgorevanja in ta določba po presoji prvostopenjskega sodišča ni dopuščala vračila v primerih, kakršen je obravnavani, ko je zavezanec energent, za katerega je že plačal dajatev, uporabil kot sestavino pri proizvodnji drugega energenta. Vsebina zadeve je torej odločanje o vračilu okoljske dajatve.

9. Z vprašanjem za dovoljenost revizije revident sprašuje, ali je bil dolžan za isti energenta dvakrat plačati okoljsko dajatev, se pravi, ali lahko za isti energent obdavčljivi dogodek nastane dvakrat (ob uvozu energenta in ob porabi tega energenta pri proizvodnji drugega energenta). Glede na to, da gre v zadevi po vsebini za vprašanje vračila in ne plačila okoljske dajatve, se revidentovo vprašanje o dvakratnem plačilu dajatve sicer ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino zadeve, pa ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10. Ker pa je vprašanje mogoče razumeti tudi kot vprašanje v zvezi z vračilom okoljske dajatve, torej kot vprašanje, ali je bil pravilno in zakonito zavrnjen revidentov zahtevek za vračilo, pa je po presoji Vrhovnega sodišča to vprašanje zastavljeno na splošni in načelni ravni in kot tako zahteva le splošen in načelen odgovor: da je bil zahtevek za vračilo okoljske dajatve za isti energent utemeljeno zavrnjen, če tako izhaja iz določb predpisa, ki ureja pogoje za vračilo okoljske dajatve. Tak odgovor očitno ne prispeva k zagotavljanju pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato tudi tako razumljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

11. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

----

(1) Tako npr. v zadevah X Ips 290/2009, X Ips 414/2009, X Ips 249/2010, X Ips 393/2011, X Ips 55/2012, X Ips 318/2012, X Ips 180/2013, X Ips 243/2013, X Ips 167/2014, X Ips 301/2014.

(2) Tako npr. v zadevah X Ips 286/2008, X Ips 433/2007, X Ips 655/2008.

(3) Tako npr. v zadevah X Ips 433/2007, X Ips 69/2009, X Ips 592/2007, X Ips 189/2009.

Datum zadnje spremembe:

04.06.2015

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 166/2015
• VSRS Sklep X Ips 160/2014
• VSRS Sklep X Ips 369/2014