<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sklep Cp 6/2015

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2015:CP.6.2015
Evidenčna številka:VS0017542
Datum odločbe:22.04.2015
Opravilna številka II.stopnje:VSK Su 114/2015
Senat:Janez Vlaj (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:izločitev sodnika - odklonitveni razlog

Jedro

Dosedanje, četudi za pritožnico neugodne odločitve sodnic same po sebi ne kažejo na njihovo nepristranskost, kakšnih drugih razlogov, iz katerih bi utegnil izhajati dvom o tem, pa pritožnica ni navedla. Tudi sicer pa mora sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednica višjega sodišča zavrnila zahtevo predlagateljice za izločitev šestih, v izreku sklepa poimensko navedenih višjih sodnic.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica. Trdi, da imajo vse sodnice o obravnavanem predmetu postopka že oblikovano osebno sodbo oziroma so obremenjene z odločitvijo v postopkih I Cp 509/2014 in I Cp 931/2014, v katerih se je odločalo o pribavi historičnega zemljiškoknjižnega izpiska oziroma fotokopije vložka glavne zemljiške knjige k.o. T. za prekomejno parcelo 1245 k.o. ..., ki je bila še leta 1952 v zemljiški knjigi vpisana na ime pritožničinega očeta. V predhodnih zadevah so sodnice z arbitrarnimi dejanji enostavno izničile pravno odločilna dejstva v javnih listinah in pritožnico odpravile z izgovorom, da izstavitev zahtevanih dokumentov ni mogoča, ker naj bi bila parcela ves čas vpisana izključno le v seznamu III k.o. ... in ne v vložku glavne zemljiške knjige ter da pritožničin oče nikoli ni bil vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik te parcele, ker ni bila prenesena iz seznama III. Poudarja, da ji sodišča v zadevi vračila podržavljenega premoženja po pokojnem očetu ovirajo pribavo ustreznega dokumentarnega gradiva. Za utemeljitev svoje vloge mora namreč nujno predložiti dokumentarno gradivo, ki dokazuje, da je bila parcela vpisana v določen zemljiškoknjižni vložek, kljub številnim vlogam in raznim postopkom pa vse do danes ni uspela pridobiti podatka o tem. Pritožnici očitno prikrivajo pravo zemljiškoknjižno stanje z namenom, da ne bi mogla dokazati očetovega lastništva nepremičnine. Njena borba za uveljavitev pravice do pravnega varstva traja že 10 let in ves ta čas ji je oviran vpogled v izvorni osebni imenik za k.o. ... Podane so torej okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom v objektivno in nepristransko odločitev sodnic, saj so vplivale na izid predhodnih postopkov. Sodišče ni zagotavljalo videza nepristranskega odločanja, zaradi teh okoliščin pa tudi objektivno ni mogoče pričakovati, da bodo lahko zagotovile objektivno in nepristransko odločanje. Zato bi bilo treba izločiti vse sodnice, ki so odločale v predhodnih dveh postopkih. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se zadeva dodeli drugemu sodniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanja osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Institut izločitve sodnika je eden najpomembnejših procesnih institutov, s katerim se zagotavlja pravica do nepristranskega sojenja. Predlagateljica zatrjuje obstoj ti. odklonitvenega razloga, ki ga Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 6. točki 70. člena opredeljuje z generalno klavzulo: Sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Gre za okoliščine, ki pri človeku ob razumnem upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v pristranskost sodnika. Običajno so to okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene (izvensodne) povezave sodnika s predmetom spora ali s stranko, kot so npr. prijateljstvo, sovraštvo, daljne sorodstvo.

5. Predlagateljica je predlagala izločitev šest višjih sodnic, ki so, kot izhaja iz njenih pritožbenih navedb, v predhodnih postopkih sprejele zanjo neugodno odločitev. O njenem predlogu je predsednica sodišča odločila z izpodbijanim sklepom. Zatrjevan razlog, da naj bi sodnice ob odločanju „grobo kršile določbe ZZK-1 in predlagateljičine pravice, določene z Ustavo“, je pravilno ocenila za nedokazan in neargumentiran, v resnici pa pomeni izraz nezadovoljstva z vsebino njihove odločitve v drugih zadevah. Pravilno je nadalje pojasnila, da takšno nezadovoljstvo ne more biti razlog za izločitev sodnika, pač pa te razloge lahko stranka uveljavlja v postopkih s pravnimi sredstvi.

6. V pritožbi predlagateljica vztraja pri svojih trditvah, da dvom v nepristranskost sodnic izkazujejo njihove dosedanje odločitve v zadevah, v katerih ni uspela s svojimi zahtevki oziroma predlogi, pri čemer podrobneje pojasnjuje težave, ki jih ima pri pridobivanju dokumentacije o očetovih nepremičninah. Težave, na katere je naletela pritožnica pri pridobivanju dokumentacije, ki je sicer že starejšega datuma in morda težje dosegljiva tudi zaradi prenosa in reorganizacije zemljiške knjige, pa tudi v pritožbi iz nepojasnjenih razlogov pripisuje ravnanju sodnic, ki so doslej odločale v zadevah, v katerih je nastopala kot udeleženka postopka, in z izražanjem dvoma v nepristranskost takšnega ravnanja. Vendar pa dosedanje, četudi za pritožnico neugodne odločitve sodnic same po sebi ne kažejo na njihovo nepristranskost, kakšnih drugih razlogov, iz katerih bi utegnil izhajati dvom o tem, pa pritožnica ni navedla. Tudi sicer pa mora sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi).

7. Na ostale pritožbene navedbe, ki se ne tičejo vsebine izpodbijanega sklepa, Vrhovno sodišče ne odgovarja.

8. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da pritožba predlagateljice ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 70, 70-6.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.05.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc4Mjg3