VSRS sodba VIII Ips 157/2014


pomembnejša odločba

Jedro

ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi kršitev z zakonom predvidenih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa iste posledice, ki jih predvideva že ZDR-1. Ne gre le za povezavo obeh zakonov na podlagi prvega odstavka 5. člena ZJU, temveč za izrecno določbo. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s prvim odstavkom 68. člena ZJU se šteje, da je delavec oziroma javni uslužbenec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1 oziroma 54. člen ZDR).

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da so pogodba o zaposlitvi, št. 1000-327/2010-1 z dne 14. 6. 2010, pogodba o zaposlitvi, št. 1000-318/2011 z dne 29. 7. 2011, pogodba o zaposlitvi, št. 1000-318/2011-1 z dne 29. 7. 2011 in pogodba o zaposlitvi, št. 1000-345/2013-1 z dne 1. 7. 2013, sklenjene med tožnikom in toženo stranko za določen čas, v nasprotju z zakonom in se zato šteje, da sta tožnik in tožena stranka sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Presodilo je tudi, da je tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas od 15. 6. 2010 dalje, da mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo z 12. 2. 2014 in da je pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas od 13. 2. 2014 s pravicami in obveznostmi, kot izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, št. 1000-354/2013 z dne 24. 6. 2013. Posledično je ugodilo zahtevku za reintegracijo in reparacijo ter toženi stranki naložilo povrnitev stroškov postopka. Ugotovilo je, da je bila vročitev tožbe toženi stranki opravljena pravilno, vendar je tožena stranka prepozno odgovorila na tožbo. Zato je nadalje presojalo, ali so izpolnjeni še preostali pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Tožnik je izpolnil procesno predpostavko za vložitev tožbe po 42. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) v zvezi z 274. členom ZPP in 24., 25. in 39. členom Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) in je tožba glede na zatrjevani molk organa vložena v roku. Presodilo je, da tožnik ne uveljavlja zahtevka, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP), utemeljenost tožbenega zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi – zakoniti razlogi za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas niso obstajali. Tudi dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil oziroma z dejstvi, ki so splošno znana. Zato so podani vsi pogoji, ki jih za izdajo zamudne sodbe predpisuje 318. člen ZPP.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo v delu, ki se nanaša na posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za uradniška delovna mesta. Izpodbijana sodba ne upošteva kogentnih določb ZJU, iz katerih izhaja, da se uradniki izbirajo na javnem natečaju (prvi odstavek 27. člena ZJU). Načelo javnega natečaja je tudi ustavno načelo iz 122. člena Ustave RS. Izvedba javnega natečaja za uradniška delovna mesta omogoča vsem kandidatom dostop do delovnega mesta pod enakimi pogoji in zagotavlja izbiro najprimernejšega kandidata. Izjema od izvedbe javnega natečaja se lahko določi le z zakonom in ob spoštovanju načela sorazmernosti. ZJU izjemo predpisuje ravno pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kjer javni natečaj ni potreben (prvi odstavek 70. člena ZJU). Vendar pa je nadaljnja sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (pravilno za nedoločen čas) za uradniško delovno mesto brez javnega natečaja z zakonom izrecno prepovedana (prvi odstavek 71. člena ZJU). Izbira uradnika na javnem natečaju je v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJU tudi predpogoj za pridobitev uradniškega naziva, v katerem uradnik izvršuje javne naloge. Glede na to, da javni uslužbenci, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas, niso imenovani v naziv (prvi odstavek 73. člena ZJU), določba drugega odstavka 84. člena ZJU predstavlja edino veljavno materialnopravno podlago za pridobitev uradniškega naziva. Sankcija za neizvedbo postopka javnega natečaja pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas je lahko tudi razveljavitev pogodbe (prvi odstavek 74. člena ZJU). Sklenitev delovnega razmerja za uradniško delovno mesto brez javnega natečaja v nasprotju z določbami ZJU predstavlja tudi prekršek, za katerega se predstojnik kaznuje s predpisano globo (šesta točka 183. člena ZJU). Na podlagi navedenega po mnenju tožene stranke „transformacija“ pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas za uradniška delovna mesta ni možna. Ne obstaja pravna podlaga za imenovanje javnega uslužbenca, ki je v sodnem postopku uspel, v uradniški naziv. Postavlja se vprašanje, ali ne bi sodišča z ugoditvijo takšnim tožbenim zahtevkom povzročila nadaljnje nezakonito stanje zaradi neizpeljave postopka javnega natečaja.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Namen nekaterih določb ZJU, iz katerih izhaja obveznost izvedbe postopka javnega natečaja v primeru sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas v javnem sektorju, je res (kot navaja tožena stranka) zagotoviti enakopravno dostopnost delovnih mest v javnem sektorju, strokovnost in transparentnost zaposlovanja. Vendar revizijske navedbe v tej smeri niso odločilne za presojo.

8. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), enako tudi prejšnji zakon (v nadaljevanju ZDR) kot temeljno obliko delovnega razmerja določa delovno razmerje za nedoločen čas (prvi odstavek 12. člena ZDR-1) (1), v nadaljevanju pa tudi domnevo o pogodbi o zaposlitvi (če čas trajanja ni določen ali pogodba ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela) za nedoločen čas (drugi odstavek 12. člena ZDR-1) (2). Nato izrecno določa primere, v katerih se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas (kot izjemo od splošnega pravila) in s tem omejuje sklepanje takih pogodb (54. člen ZDR-1) (3). Če se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, zakon kot posledico določa, da se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1) (4). Na ta način se zagotavlja spoštovanje določb o sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas in hkrati preprečuje morebitne zlorabe. Gre za posebno ureditev, ki varuje delavca kot šibkejšo pogodbeno stranko v primeru nezakonitega ravnanja delodajalca pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas.

9. Tudi ZJU kot specialni predpis predvideva sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, razen v primerih, ki so navedeni v tem ali v področnem zakonu, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev v organih na določenem področju (54. člen). ZJU v 68. členu določa primere sklenitve delovnega razmerja za določen čas (prvi odstavek). V drugih primerih se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, pogodba o zaposlitvi ne more skleniti za določen čas (drugi odstavek). Iz istega člena zakona izhaja tudi, da se glede omejitve sklepanja zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas in glede posledic kršitev določb prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih (tretji odstavek 68. člena ZJU).

10. ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi kršitev z zakonom predvidenih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas torej določa iste posledice, ki jih predvideva že ZDR-1. Ne gre le za povezavo obeh zakonov na podlagi prvega odstavka 5. člena ZJU (5), temveč za izrecno določbo. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s prvim odstavkom 68. člena ZJU se tako šteje, da je delavec oziroma javni uslužbenec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1 oziroma 54. člen ZDR).

11. Drugačno stališče tožene stranke bi lahko veljalo le v primeru, če bi ZJU kot poseben zakon, ne glede na že določene posledice nezakonitosti pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, izključeval ali posebej uredil posledice nezakonitosti v primerih, če je za sklenitev pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas predviden javni natečaj, ta pa zaradi zaposlitve za določen čas ni bil izveden (70. člen ZJU). ZJU teh določb nima.

12. Tudi prvi odstavek 71. člena ZJU ni takšen. V njem je določena prepoved premestitve in sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas na uradniškem delovnem mestu brez javnega natečaja za javne uslužbence, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas, vendar se ta ureditev ne razteza tudi na primer sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s prvim odstavkom 68. člena ZJU, in na posledice, ki so predvidene za ta primer. Tudi sicer ni mogoče mešati določb zakona o sklenitvi delovnega razmerja in v zvezi s tem predvidenega postopka javnega natečaja, ki so predvsem v osmem poglavju ZJU, in določb o delovnem razmerju za določen čas, ki so v devetem poglavju ZJU, ter posledic nezakonitosti takšnega razmerja, ki so predvidene v korist (zaščito) delavca in so izrecno določene (tretji odstavek 68. člena ZJU v povezavi s 56. členom ZDR-1). To pomeni, da se določbe ZJU o obvezni izvedbi postopka javnega natečaja tudi sistemsko ne raztezajo na področje sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonsko omejitvijo sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in posledice kršitev prvega odstavka 68. člena ZJU.

13. Tudi določbe o sankcijah v primeru nezakonitosti (deseto poglavje ZJU), oz. v teh določbah predvidena možnost razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, ne posegajo na to področje. Kot navedeno ZJU v tretjem odstavku 68. člena izrecno določa posledice kršitev omejitve sklepanja zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas in posledice kršitev prvega odstavka 68. člena, nato pa v drugem odstavku 75. člena ZJU določa, da določbe tega zakona o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ne vplivajo na veljavnost določb zakona, ki ureja delovna razmerja, o sankcijah v primeru neskladnosti pogodbenih določb s predpisi ali kolektivno pogodbo. Določbe ZJU o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi zaradi njene nezakonitosti torej ne izključujejo veljavnosti in upoštevanja določb ZDR in ZDR-1, po katerih se šteje, da je delavec, torej tudi javni uslužbenec na uradniškem delovnem mestu, sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom (6).

14. Ob upoštevanju razlage, za katero se zavzema tožena stranka, določba o sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas v javnem sektorju tudi ne bi dosegla svojega namena. Ob tolmačenju tožene stranke bi zakonska zahteva o obvezni izvedbi postopka javnega natečaja pomenila, da bi delodajalci v javnem sektorju, za katere velja drugi del ZJU, lahko tudi obšli zakonske določbe o sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas le v z zakonom izrecno določenih primerih, kar pa ni sprejemljivo.

15. Tožena stranka torej sodišču druge stopnje neutemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava. V tej zadevi je bistvena presoja, da so bile tožnikove pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene v nasprotju s prvim odstavkom 68. člena ZJU. Zato sta sodišči nižje stopnje pravilno odločili, da se šteje, da sta stranki vse štiri pogodbe o zaposlitvi sklenili za nedoločen čas.

16. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

17. Ker odgovor na revizijo tožnika ne vsebuje ničesar bistvenega, je revizijsko sodišče sklenilo tudi, da stroške tega odgovora krije sam (155. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).

---.---

Op. št. (1): Enako prvi odstavek 10. člena ZDR.

Op. št. (2): Enako prvi odstavek 10. člena ZDR.

Op. št. (3): Enako 52. člen ZDR.

Op. št. (4): Enako 54. člen ZDR.

Op. št. (5): Po tej določbi se za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug zakon ne določa drugače.

Op. št. (6): Posledice nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas po ZDR-1 so tudi drugačne kot sankcije v primeru nezakonitosti v desetem poglavju ZJU. V prvem primeru se šteje (v korist delavca), da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, v drugem primeru pa se pogodba (le v določenem roku) razveljavi, delavec pa ima pravico do odškodnine v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti.

Datum zadnje spremembe:

11.05.2015

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 228/2013
• Sodba VIII Ips 18/2014
• Sodba VIII Ips 247/2013