<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sklep II DoR 35/2015

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.35.2015
Evidenčna številka:VS0017493
Datum odločbe:26.02.2015
Opravilna številka II.stopnje:VSM I Cp 44/2014
Senat:Anton Frantar (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), mag. Rudi Štravs
Področje:STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica v pričakovanju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne, saj niso podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvršbo, ki jo je dovolilo Okrajno sodišče v Mariboru s prodajo osmih nepremičnin, vse k. o. ..., v prvi točki izreka izreklo za nedopustno. V tretji točki je odločilo tudi o stroških pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo. V zvezi z očitkom glede določitve vrednosti spornega predmeta je odločilo, da ni podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj bi obravnavani spor sicer sodil v stvarno pristojnost okrajnega sodišča, vendar pa kljub temu, da se okrožno sodišče ni izreklo za nepristojno, pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ne more biti vprašljiva. Sodišče prve stopnje tudi ni ravnalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 7. člena ZPP v zvezi z 212. členom ZPP, saj ni odločalo izven okvirov procesnega gradiva, ki sta ga ponudili pravdni stranki. Pritrdilo je presoji prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka že na podlagi prodajne pogodbe z dne 26. 5. 2005, zemljiškoknjižnega dovolila ter plačilom kupnine v stečajnem postopku na spornih nepremičninah pridobila t. i. lastninsko pravico v pričakovanju, ki pa, ker je bila pridobljena pred poplačilno pravico tožene stranke v izvršilnem postopku, predstavlja upravičenje, ki preprečuje izvršbo. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.

3. Toženec vlaga zoper sodbo sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: 1) ali lahko sodišče II. stopnje poda obrazložitev sodbe, s katero prekorači navajana dejstva in izvedene dokaze v postopku pred sodiščem I. stopnje, 2) ali lahko sodišče II. stopnje izvede dokaze, ki z nesubstanciranim predlogom vpogleda v sodni spis niso bili predlagani in tudi ne zatrjevana dejstva, ki naj bi jih ti dokazi dokazovali v smislu povezanosti trditvenega in dokaznega bremena po določbi 212. v zvezi s 7. čl. ZPP, 3) ali ima kupec nepremičnine v stečaju prednost pred hipotekarnim upnikom, čeprav je zemljiškoknjižno lastninsko pravico pridobil kasneje, če za pridobitev lastninske pravice glede plačila kupnine kot njenega bistvenega sestavnega dela ni izpolnil pogodbenih in zakonskih pogojev, 4) ali soglasje upniškega odbora po prej veljavnem ZPPSL lahko spreminja bistvene določbe prodajne pogodbe, 5) ali je odločitev o podaljšanju roka plačila kupnine, kot bistvenega sestavnega dela prodajne pogodbe, v pristojnosti upniškega odbora ali stečajnega senata oziroma stečajnega sodnika ter 6) ali je učinkovito pridobljena lastninska pravica kupca nepremičnine v stečaju tudi brez izdaje sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu.

Navaja, da je podana obratna procesna situacija, kot jo je obrazložilo višje sodišče. V postopku je odločalo okrajno sodišče, čeprav gre za spor, ki je nastal v zvezi z stečajnim postopkom (63. člen ZPP), saj je imela odločitev sodišča vpliv na spremembo obsega stečajne mase. Tožeča stranka je v postopku navajala le, da je pridobila lastništvo nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe z dne 26. 5. 2005, to pogodbo predložila ter predlagala vpogled v stečajni spis St 131/2003. Sodišče druge stopnje je nato sámo dopolnjevalo razloge sodišča prve stopnje. Tako po podatkih stečajnega spisa ugotavlja, da je bilo v prodajni pogodbi kot bistvena sestavina pogodbe določeno plačilo kupnine, ki bi morala biti plačana v roku 30 dni, plačana pa je bila šele 3. 3. 2006. Sodišče je kljub temu štelo, da pogoj za razdrtje pogodbe ni bil izpolnjen, saj iz vpogleda v stečajni spis izhaja, da naj bi upniški odbor v stečajnem postopku 3. 5. 2007 podal „strinjanje“, da prodajna pogodba ostane v veljavi in da je bil torej on kot predsednik upniškega odbora z okoliščinami prodaje nepremičnin na podlagi neposredne pogodbe dobro seznanjen. Po prepričanju revidenta je sodišče druge stopnje s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Sodišče je po stečajnem spisu tudi samo povzemalo, kdaj je bila kupnina plačana, pri tem pa je spregledalo, da je pogodba razvezana že po samem zakonu, če je bila izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe. Sodišče se sklicuje na zapisnik sedme seje upniškega odbora, pri tem pa zmotno uporabi materialno pravo, saj je tedanji 88. člen Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji določal, da je pristojnost glede spreminjanja pogodb dana le stečajnemu senatu oziroma stečajnemu sodniku (tako tudi sodna praksa: VSL I Cpg 579/2001). Zaradi tega tudi ni bil izdan v stečaju sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Tožnik predlaga, da se revizija dopusti iz vseh razlogov po 367a. členu ZPP, ker gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča (prim. III Ips 106/2001, II Ips 245/2005) in višjih sodišč (VSL I Cp 2624/2012) ter iz razloga poenotenja sodne prakse.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPPSL 88.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.04.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc3NDMw