<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sodba III Ips 21/2014

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2015:III.IPS.21.2014
Evidenčna številka:VS4002675
Datum odločbe:18.02.2015
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cpg 550/2013
Senat:Vladimir Balažic (preds.), dr. Miodrag Đorđević (poroč.), dr. Ana Božič Penko, mag. Marijan Debelak, mag. Rudi Štravs
Področje:STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:sodba na podlagi pripoznave - nedovoljeno razpolaganje strank - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izbrisna tožba

Jedro

Za nedovoljeno razpolaganje bi šlo le, če bi upoštevanje razpolaganja strank (konkretno pripoznave) pripeljalo do učinka, ki po materialnem pravu ne bi bil mogoč. Razpolaganje, ki zaradi neustrezno oblikovanega tožbenega zahtevka ne more proizvesti želenega učinka, pa ne more biti nedovoljeno, saj nima podlage v kogentni določbi materialnopravne narave.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Stranska intervenientka na strani tožene stranke sama krije stroške revizije.

III. Stranska intervenientka na strani tožene stranke mora tožeči stranki povrniti 29.548,40 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve sodbe.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožena stranka je (22. 5. 2012) pripoznala tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je sklenitev (kupo)prodajne pogodbe za nepremičnine, št. 01 z dne 18. 6. 2010 (Pogodbe), brez učinka proti stečajni masi(1) za nepremičnine ID znak X, ter da je tožena stranka dolžna zadevne nepremičnine vrniti v stečajno maso stečajne dolžnice. Pripoznala je tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je sklenitev dodatka k (kupo)prodajni pogodbi za nepremičnine, št. 02 z dne 1. 3. 2011 (Dodatka), brez učinka proti stečajni masi za nepremičnine ID znak Y, ter da je tožena stranka dolžna zadevne nepremičnine vrniti v stečajno maso stečajne dolžnice. Zato je sodišče prve stopnje (6. 6. 2012) izdalo sodbo na podlagi pripoznave.(2) Naknadno (3. 7. 2012) pa še sklep, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 51.450,00 EUR pravdnih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je še (19. 3. 2013) izdalo sklep o zavrnitvi predloga tožeče stranke za potrditev pravnomočnosti in izvršljivosti sobe na podlagi pripoznave in sklepa o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje na podlagi pripoznave in sklep o pravdnih stroških (I. točka izreka). Prav tako pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 19. 3. 2013 (II. točka izreka). Pri tem je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

4. Stranska intervenientka na strani tožene stranke je zoper I. in III. točko izreka odločbe (sodbo) sodišča druge stopnje vložila revizijo(3) zaradi bistvenih postopkovnih kršitev (iz 1. in 2. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlagala je razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj z vrnitvijo zadeve istemu ali drugemu senatu sodišča druge stopnje oziroma sodniku sodišča prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizije z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila. Prerekala je revizijske navedbe in delno predlagala zavrženje revizije, delno, tudi sicer (podrejeno), pa njeno zavrnitev. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Revizija je dovoljena.

6. Tožena stranka, kateri se je pridružila stranska intervenientka, ima zoper sebe neugodno odločbo. S tem ima tudi pravovarstveno potrebo – ne glede na to, da je stranska intervenientka na strani tožene stranke (revidentka) svoj pravni interes zatrjevala in konkretizirala le glede nepremičnin iz I. oziroma II. točke izreka sodbe na podlagi pripoznave (to je glede nepremičnin ID znak X), ne pa tudi glede nepremičnin iz III. in IV. točke njenega izreka (to je glede nepremičnin ID znak Y), kar je kot razlog za delno nedovoljenost revizije uveljavljala tožeča stranka (respondentka). Revizijski pravovarstveni interes se namreč razlikuje od pravnega interesa za tožbo. Ker ne gre za sodno varstvo na splošno, temveč za konkretno, z izrednim pravnim sredstvom uveljavljano zoper, po oceni revidentke, nezakonito oziroma nepravilno in zato zanjo škodljivo drugostopenjsko sodbo, zadostuje, da revidentka zatrjuje (četudi nesubstancirano in nekonkretizirano), da je njena revizija utemeljena. Zato se ne izpostavljajo vprašanja, ki so sicer pomembna za oceno pravnega interesa za tožbo(4) (na primer vprašanje določene pravne koristi, ki je stranka brez vložitve tožbe ne bi mogla doseči,(5) ali vprašanje razlikovanja med pravnim in ekonomskim interesom).

7. Sicer pa je stranska intervenientka vstopila v pravdo na strani tožene stranke pred pravnomočnostjo odločbe o tožbenem zahtevku, tožeča stranka pa temu ni nasprotovala v pritožbenem postopku(6). Zato tega (v zvezi z njeno ločitveno pravico in pravnim interesom) ne more (niti delno) problematizirati v revizijskem postopku.

8. Glede na obrazloženo in glede na uspešen predhodni preizkus je revizijsko sodišče opravilo vsebinski preizkus revizije.

Relevantne določbe ZFPPIPP

9. Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj (izpodbojni zahtevek) vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja iz 271. člena tega zakona v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje (prvi odstavek 275. člena ZFPPIPP).

10. Izpodbojni zahtevek je treba uveljavljati s tožbo (izpodbojna tožba) (drugi odstavek 275. člena ZFPPIPP).

11. Izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, je treba uveljavljati z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1, razen če izbris izpodbijanih vpisov ni dovoljen po tretjem odstavku 244. člena ZZK-1 (tretji odstavek 275. člena ZFPPIPP).

12. Če je oseba, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, na podlagi tega dejanja prejela izpolnitev svoje terjatve, mora stečajnemu dolžniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, če pa to ni več mogoče, plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji te sodne odločbe (povračilni zahtevek)(drugi odstavek 278. člena ZFPPIPP).

Relevantne določbe Zakona o zemljiški knjigi (pred tem in v nadaljevanju ZZK-1)

13. Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice (prvi odstavek 244. člena ZZK-1).

14. Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko uveljavlja tudi proti osebam, v korist katerih je bila glede na izpodbijano vknjižbo vknjižena oziroma predznamovana pridobitev ali izbris pravice (drugi odstavek 244. člena ZZK-1).

15. Ne glede na prejšnji odstavek, zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist je bila pridobitev oziroma izbris pravice vknjižen oziroma predznamovan z učinkom pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe (tretji odstavek 244. člena ZZK-1).

Revizija ni utemeljena.

16. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave tožene stranke (po prvem odstavku 316. člena ZPP). Ker je pripoznava zahtevka procesno dejanje, morajo biti zanj izpolnjene procesne predpostavke. Ker mora sodišče (prve stopnje) ob izdaji sodbe na podlagi pripoznave oceniti, ali so podane procesne predpostavke, se je mogoče zoper takšno sodbo pritožiti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka(7)(tretji odstavek 338. člena ZPP), kar je tožena stranka tudi storila, vendar pa je bila njena pritožba kot neutemeljena zavrnjena (I. točka izreka odločbe sodišča druge stopnje). Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave kljub temu, da naj bi pri pripoznavi šlo za nedovoljeno razpolaganje tožene stranke (drugi odstavek 316. člena ZPP), je stranska intervenientka na strani tožene stranke z revizijo uveljavljala absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP(8)(prva točka prvega odstavka 339. člena ZPP). Tako s pritožbo kot z revizijo pa je bilo uveljavljano, da naj bi bil tožbeni zahtevek (ker ni bil postavljen izbrisni zahtevek) oblikovan v nasprotju s prisilnim predpisom, konkretno tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP (oziroma tudi tretjim odstavkom 244. člena ZZK-1).

17. Izpodbijanje pravnih dejanj stečajne dolžnice kot materialnopravno posledico začetka stečajnega postopka ureja ZFPPIPP v Pododdelku 5.3.4. (v členih 269 do 278). Sicer pa se glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila ZPP (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).

18. Eno od vprašanj, ki je z ZFPPIPP urejeno »drugače«, je vsebina izpodbojnega zahtevka.(9) ZFPPIPP namreč, za razliko od ZPP(10), tožbeni zahtevek definira. Tako v tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP določa izpodbojni zahtevek oziroma njegovo vsebino, v drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP pa povračilni zahtevek oziroma njegovo vsebino. Te določbe imajo procesnopravne učinke. Vsebinsko je namreč ZFPPIPP materialnopravni predpis, ki pa vsebuje tudi procesnopravne določbe: na primer določbe o pristojnosti in sestavi sodišča (51. do 53. člen), o strankah postopka (54. do 56. člen), o odločbah in pritožbenem postopku (124. do 128. člen), o ugovoru zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov (128.a člen) in stroških upnika (129. člen).

19. Tudi sicer so določbe o vsebini tožbe procesnopravne narave. Procesualni zahtevek je namreč tožnikova zahteva, da sodišče (z uporabo ustrezne pravne norme) izreče zatrjevano pravno posledico. Zahtevek v procesnem smislu je namreč zahteva za pravno varstvo, ki naj ga sodišče zagotovi z izdajo odločbe določene vsebine,(11) ki je ni mogoče izenačevati z materialnopravnim zahtevkom. Zato pri kršitvi določb o vsebini tožbe ne gre za kršitev materialnega prava, temveč določb, ki urejajo konkreten postopek odločanja o tožbenem zahtevku.

20. Glede na obrazloženo se je mogoče strinjati z revidentko, da ima določba tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP procesno naravo. Vendar pa je oblikovanje tožbenega zahtevka v dispoziciji tožeče stranke (ki tudi nosi posledice njegovega neustreznega oblikovanja in posledičnega zavrženja tožbe oziroma zavrnitve tožbenega zahtevka). Tožbeni zahtevek se namreč glasi tako, kot si tožnik želi (da se glasi izrek sodbe).(12) To je odraz spoštovanja avtonomije volje strank. Sodišče pa je v skladu z načelom dispozitivnosti vezano na postavljeni tožbeni zahtevek. Zato je opredelitev tožbenega zahtevka bistveni del tožbe.(13)

21. Tako je bilo v dispoziciji tožeče stranke, da uveljavlja le izpodbojni zahtevek ali tudi povračilnega. Prav tako je bilo v njeni dispoziciji, da uveljavlja izpodbojni zahtevek po prvem odstavku 130. člena ZPPSL oziroma po prvem odstavku 275. člena ZFPPIPP (z izpodbojno tožbo) ali po tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP (z izbrisno tožbo). Tega ne spremeni dejstvo, da ZFPPIPP v tretjem odstavku 277. člena določa, da je v primeru uspešno uveljavljanega izpodbojnega zahtevka poleg tega zahtevka treba uveljavljati tudi povračilni zahtevek, niti dejstvo, da ZFPPIPP v 2. točki četrtega odstavka 277. člena določa, da se izpodbojna tožba zavrže, če v primeru uspešno uveljavljanega izpodbojnega zahtevka ni poleg tega zahtevka uveljavljan tudi povračilni zahtevek.

22. Tožeča stranka izpodbojnega zahtevka, katerega predmet je bilo pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske pravice (za nepremičnine iz I. in II. točke izreka pripoznalne sodbe) ter predznambe njene pridobitve (za nepremičnine iz III. in IV. točke izreka pripoznalne sodbe), dejansko ni uveljavljala z izbrisno tožbo, vendar pa pri tem ne gre za kršitev iz 1. točke tretjega odstavka 3. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 316. člena ZPP. Za nedovoljeno razpolaganje bi namreč šlo le, če bi stranke s procesno dispozicijo (konkretno pripoznavo) izigrale prisilni materialnopravni predpis, tako da bi prišle do tistega, do česar ne bi mogle priti s poslom materialnega prava. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšen primer, saj pripoznava napačno postavljenega tožbenega zahtevka v ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera ne more predstavljati nedovoljenega razpolaganja. Tožeča stranka je sicer uveljavljala zahtevek za vrnitev (posesti) nepremičnin, ki ima značilnost povračilnega zahtevka, vendar pa bi pravilno morala uveljavljati tudi (predhodni) zahtevek za izbris opravljenih vknjižb. Z izbrisno tožbo bi morala zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov v zemljiški knjigi, da bi lahko posledično zahtevala prenos lastninske pravice in druge stvarne pravice na nepremičninah.(14)

23. Respondentka se je sicer v povezavi s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP sklicevala na izjemo iz tretjega odstavka 244. člena ZKK-1, po kateri »zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam«, vendar pa neutemeljeno, saj se vprašanje dobrovernosti nanaša na nadaljnje pridobitelje (iz drugega in tretjega odstavka 244. člena ZZK-1), ne pa na prvotnega pridobitelja (iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1)(15). Pa tudi sicer, če bi izjema dobrovernosti veljala tudi za prvega pridobitelja (konkretno toženo stranko), čeprav ne velja, ker je v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika pravno upoštevna le obramba, da nasprotnica izpodbijanja (oseba, v korist katere je bilo izpodbojno pravno dejanje opravljeno) ni vedela niti ni morala vedeti za dolžnikovo insolventnost, bi bil obravnavani povračilni zahtevek neustrezno oblikovan. V primeru, ko ni dovoljeno (z izbrisno tožbo) uveljavljati izbrisnega zahtevka, je namreč s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika poleg zahtevka za razveljavitev izpodbojnega pravnega posla (namesto zahtevka za izbris vknjižbe) treba uveljavljati zahtevek za plačilo denarnega nadomestila (po cenah ob izdaji sodne odločbe)(16)(drugi odstavek 278. člena ZFPPIPP).

24. Kot obrazloženo, torej ne gre za kršitev iz 1. točke tretjega odstavka 3. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 316. člena ZPP. Za nedovoljeno razpolaganje bi namreč šlo le, če bi upoštevanje razpolaganja strank (konkretno pripoznave) pripeljalo do učinka, ki po materialnem pravu ne bi bil mogoč. Razpolaganje, ki zaradi neustrezno oblikovanega tožbenega zahtevka ne more proizvesti želenega učinka, pa ne more biti nedovoljeno, saj nima podlage v kogentni določbi materialnopravne narave (preizkus dovoljenosti razpolaganja praviloma vedno vključuje uporabo materialnega prava(17)).

Odločitev o reviziji

25. S tem je revizijsko sodišče presodilo revizijske navedbe, ki so bile (po njegovi materialnopravni presoji) odločilnega pomena. Ker je njihova presoja pokazala, da revizija ni utemeljena, jo je v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o revizijskih stroških

26. Stranska intervenientka na strani tožene stranke z revizijo ni uspela, zaradi česar v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom njegovega 154. člena sama krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka).

27. Stranska intervenientka na strani tožene stranke z revizijo ni uspela, zaradi česar mora tožeči stranki v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi z njegovim 155. členom povrniti 29.548,40 EUR stroškov revizijskega odgovora (III. točka izreka). Gre za 24.150,00 EUR stroškov sestave revizijskega odgovora, za 70,00 (50,00 + 20,00) EUR izdatkov ter za 5.328,40 EUR 22 % davka na dodano vrednost.

28. Priznane (odvetniške) stroške je revizijsko sodišče glede na drugi odstavek 20. člena nove Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015, ki je začela veljati 10. 1. 2015) odmerilo po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 – ZOdv-C), ob upoštevanju tarife, veljavne v času, ko je odvetnik opravil delo.

29. Od priznanih stroškov gredo tožeči stranki skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (objavljenim v Pravnih mnenjih I/2006) tudi zahtevane zakonske zamudne obresti, in sicer od dneva morebitne zamude.

---.---

Op. št. (1): Tožeča stranka je s tožbo (z dne 18. 10. 2011) uveljavljala razveljavitev učinkov izpodbijanih pravnih dejanj »proti stečajni masi«, kar je bilo v skladu s prvim odstavkom 130. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL), čeprav se je od 1. 10. 2008 uporabljal Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki v prvem odstavku 275. člena določa, da izpodbojni zahtevek vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki izpodbijanega pravnega dejanja »v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje«.

Op. št. (2): Iz podatkov spisa izhaja, da je I., d. o. o., izpodbojni in povračilni zahtevek uveljavljala kot upnica, v svojem imenu in za račun B., d. o. o – v stečaju, kot stečajne dolžnice (drugi odstavek 276. člena ZFPPIPP).

Op. št. (3): V skladu z drugim odstavkom 201. člena ZPP.

Op. št. (4): Jan Zobec v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 3. knjiga (305.a-503. člen)«, str. 351-352, 15.

Op. št. (5): Dr. Vesna Rijavec v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga (151.-305. člen)«, str. 557-558, 22.

Op. št. (6): Glej tretji odstavek 200. člena ZPP.

Op. št. (7): Dr. Aleš Galič v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 3. knjiga (305.a-503. člen)«, str. 79, 5.

Op. št. (8): Dr. Aleš Galič v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 1. knjiga (1.-150. člen)«, str. 47, 15., in »3. knjiga (305.a-503. člen)«, str. 84, 18.

Op. št. (9): Primerjaj 180. in 182. člen ZPP.

Op. št. (10): Dr. Dragica Wedam Lukić v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga (151.-305. člen)«, str. 180, 3.

Op. št. (11): Dr. Dragica Wedam Lukić v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga (151. - 305. člen)«, str. 194-195, 32.

Op. št. (12): Dr. Aleš Galič v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga (151. - 305. člen)«, str. 123, 3.

Op. št. (13): Dr. Aleš Galič v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga (151. - 305. člen)«, str. 123, 1.

Op. št. (14): Dr. Nina Plavšak v »Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) – Razširjena uvodna pojasnila«, str. 213-216, 5.6.9.

Op. št. (15): Takšno je tudi stališče sodne prakse. Glej na primer Tomaž Pavčnik v »Izbrisna tožba (Analiza prakse višjih sodišč)«, Pravosodni bilten, št. 1/2012, str. 167, 3.

Op. št. (16): Glej tudi Dr. Nina Plavšak v »Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) – Razširjena uvodna pojasnila«, str. 213-216, 5.6.9.

Op. št. (17): Jan Zobec v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 3. knjiga (305.a-503. člen)«, str. 284-285, 45.


Zveza:

ZPP člen 3, 3/3-1, 316, 316/1, 316/2, 339, 339/2-6. ZFPPIPP člen 243, 243/2-1, 271. ZZK-1 člen 244, 244/1, 244/2, 244/3, 278, 278/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
31.03.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc2OTg3