VSRS sklep VIII Ips 224/2014

Jedro

Za presojo pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je pomembno le, kdaj je nastal razlog za njeno odpoved. Ali je tak ali kakšen drug razlog obstajal tudi za odpoved prejšnjih pogodb (pri istem ali drugem delodajalcu), za presojo pravočasnosti sporne odpovedi ni pomembno. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 9. 2012 je lahko nastal le po njenem podpisu, torej šest mesečni rok 3. 1. 2013 v nobenem primeru še ni mogel poteči.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti nezakonita in posledično ugodilo tudi reintegracijskemu zahtevku. Tožniku je bila pogodba odpovedana, ker do 15. 12. 2012 ni opravil ustreznega, z zakonom predpisanega izpita, ki je predviden za reševalca iz vode. Tožnik je ob podpisu pogodbe obljubil, da bo opravil preizkus in mu je bila za to dana možnost, saj mu je tožena stranka plačala priprave in izpit za pridobitev licence. Ker tožnik ob podpisu pogodbe dne 10. 9. 2012 ni izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta, je taka pogodba nična. Pa tudi če ne bi bila, je odpoved podana prepozno, saj se je za neizpolnjevanje pogojev vedelo že najkasneje v aprilu 2012.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik nikoli ni izpolnjeval zakonskih pogojev za opravljanje dela, zato tudi ni mogel in smel opravljati dela reševalec iz vode II. Tožnik niti ni bil dolžan podpisati nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremembe delodajalca. Tožena stranka je zamudila prekluzivni rok za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti. Sodišče je tožnika vrnilo na delovno mesto po podpisani pogodbi, pri čemer ga bo morala tožena stranka v nadaljevanju zaposliti na delovnem mestu, za katerega bo tožnik izpolnjeval zakonske pogoje. Zavrnilo je pritožbene navedbe, da je tožena stranka predlagala razvezo pogodbe o zaposlitvi po določilih 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da je v pritožbi argumentirano in konkretno navajala kršitve, zagrešene s strani prvostopnega sodišča. O pretežnem delu teh navedb se drugostopno sodišče ni izreklo. Gre za navedbe o ničnosti pogodbe o zaposlitvi in nezmožnosti odpovedati nično pogodbo, o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo ter o direktnem nasprotju izreka sodbe s kogentno zakonsko zahtevo. Z opustitvijo dolžnosti do opredelitve glede pritožbenih navedb je sodišče bistveno kršilo določbo prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izrek sodbe, po katerem je tožena stranka dolžna tožnika vrniti na delo, in obrazložitev, da je pogodba o zaposlitvi z dne 10. 9. 2012 nična, sta si med seboj v nasprotju. Z izvršitvijo sodbe bo tožena stranka kršila zakon (Zakon o varstvu pred utopitvami) in podzakonske predpise. Drugostopno sodišče se pri svoji odločitvi ne opre več na argument prvostopnega sodišča, da je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi nična in da je kot take ni mogoče odpovedati, temveč kot glavni in edini argument navede zgolj prekluzijo z zamudo šestmesečnega roka za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti. Tožnik za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi z dne 4. 3. 2011 za delovno mesto reševalec iz vode II ni potreboval licence, ki se po takrat veljavni sistemizaciji tudi ni zahtevala. Šele po spremembi sistemizacije se je uvedla zahteva po licenci, pri čemer kljub podobnemu poimenovanju ni šlo za eno in isto delovno mesto.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Tožniku je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi z dne 10. 9. 2012. Te pogodbe tožnik ni podpisal (neposredno) zaradi spremembe delodajalca, temveč zaradi odpovedi prejšnje pogodbe z dne 4. 3. 2011 s ponudbo nove. Tožnik je bil namreč na podlagi pogodbe z dne 4. 3. 2011 zaposlen pri prejšnjem delodajalcu (T. L.) in ta pogodba je ostala v veljavi tudi po pripojitvi T. L. k toženi stranki 30. 12. 2011. Pogodbo o zaposlitvi z dne 4. 3. 2011 mu je novi delodajalec (tožena stranka) odpovedal 22. 8. 2012, tožnik pa je ponujeno novo pogodbo sprejel in podpisal 10. 9. 2012, ter tudi dejansko opravljal delo, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

7. Tožnik je izpolnjeval pogoje za opravljanje dela reševalca iz vode po pogodbi z dne 4. 3. 2011, ker akti prejšnjega delodajalca za to delo niso zahtevali kot dodatnih pogojev opravljenega tečaja za kopališkega reševalca oziroma pridobitve ustrezne licence. Šele na podlagi spremenjenih aktov pri toženi stranki, je bil kot poseben pogoj za delovno mesto „reševalec iz vode II“ predpisan pogoj tečaj za kopališkega reševalca – licenca A1. Tožena stranka v reviziji opozarja še na dejstvo, ki izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča in listinskih dokazov v spisu, da kljub podobnemu poimenovanju pri delovnem mestu po stari pogodbi o zaposlitvi z dne 4. 3. 2011 in novi pogodbi z dne 10. 9. 2012, tudi ni šlo za isto (enako) delovno mesto.

8. Tožnik ni izpodbijal odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 8. 2012, podane iz poslovnega razloga: zaradi spremenjene organizacije in sistemizacije delovnih mest. V tem postopku je predmet presoje odpoved druge pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2013 iz razloga nesposobnosti: neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (druga alineja prvega odstavka 88. člena ZDR).

9. Po določbi šestega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec odpoved iz razloga nesposobnosti podati najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Res je, da je bilo že ob podpisu pogodbe o zaposlitvi dne 10. 9. 2012 znano, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev, ki je z zakonom predpisan za opravljanje dela reševalca iz vode. Toda iz ugotovljenega dejanskega stanja nedvomno izhaja, da sta stranki pogodbo kljub temu podpisali. Tožena stranka je pričakovala, da bo tožnik manjkajočo licenco pridobil in mu je za to tudi omogočila vse pogoje. Tožnik je tako zavezo očitno sprejel, saj se je udeležil preizkusa usposobljenosti (izpita), vendar ga ni (uspešno) opravil. Zato tudi ne glede na to, da taka zaveza tožnika ni zapisana v pogodbi o zaposlitvi, to ne pomeni, da med strankama ni bila dogovorjena.

10. Tožena stranka je iz razloga nesposobnosti odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 10. 9. 2012. Za presojo o pravočasnosti te odpovedi je pomembno le, kdaj je nastal razlog za njeno odpoved. Ali je tak ali kakšen drug razlog obstajal tudi za odpoved prejšnjih pogodb (pri istem ali drugem delodajalcu), za presojo pravočasnosti sporne odpovedi ni pomembno. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 9. 2012 je lahko nastal le po njenem podpisu, torej šest mesečni rok 3. 1. 2013 v nobenem primeru še ni mogel poteči.

11. Izpodbijana pravnomočna sodba temelji zgolj na materialno pravno zmotnem stališču, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozna. Zato je revizijsko sodišče že iz tega razloga ugodilo reviziji, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Do drugih revizijskih navedb se Vrhovno sodišče ne opredeljuje, ker bo moralo sodišče druge stopnje ponovno odločati o pritožbi in odločiti o utemeljenosti pravočasno podane odpovedi.

Datum zadnje spremembe:

30.03.2015

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 133/2007
• Sodba VIII Ips 204/2007
• Sodba VIII Ips 232/2007