<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sklep II Ips 289/2013


pomembnejša odločba

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2015:II.IPS.289.2013
Evidenčna številka:VS0017468
Datum odločbe:12.02.2015
Opravilna številka II.stopnje:VSC I Ip 88/2013
Senat:Anton Frantar (preds.), Janez Vlaj (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Ana Božič Penko, Vladimir Horvat
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:zahteva za varstvo zakonitosti - roditeljska pravica - preživnina - zastaranje preživninske terjatve - zadržanje zastaranja - razmerja med starši in otroki
Objava v zbirki VSRS:CZ 2013-2015

Jedro

Določba 358. člena OZ je tako specialna določba, ki pretehta nad splošnimi obligacijskimi določbami o teku zastaranja.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba dolžnika v celoti zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti mld. upnicama njune stroške pritožbenega postopka v višini 194,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se ugovor dolžnika z dne 15. 10. 2012 zavrne in se sklep o izvršbi istega sodišča I 295/2010 z dne 4. 10. 2012 v celoti obdrži v veljavi (točka 1 izreka), da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 198,96 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka 2 izreka) in da dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka (točka 3 izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi dolžnika delno ugodilo in izpodbijano odločitev v točki 1 izreka sklepa sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da se ugovoru delno ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne glede izterjave preživnine za obe mladoletni upnici za znesek glavnice 3.534,16 EUR in zakonske zamudne obresti od te glavnice do vložitve predloga za izvršbo dalje ter se v tem obsegu razveljavijo izvršilna dejanja. Nadalje je ustrezno spremenilo tudi stroškovno posledico. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem in nespremenjenem delu (točka 2 izreka). Odločilo je še o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka (3. in 4. točka izreka).

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča je Vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sklicuje se na določbo tretjega odstavka 348. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), da pravica do preživljanja, ki gre komu po zakonu, ne more zastarati ter določbo 358. člena OZ, ki ureja zadržanje zastaranja med določenimi osebami. Opozori, da stališče sodišča druge stopnje, da se določba omenjenega člena uporabi le, ko upnik svoje pravice zahtevati izpolnitev obveznosti še ni uveljavljal, pripelje do nepravilnega in nelogičnega položaja, ko so upniki, katerih pravica do preživnine jim je bila priznana s sodno odločbo, v slabšem položaju od upnikov, o pravici do preživljanja katerih sodišče (ali drug pristojni organ) ni odločilo. Presoja zastaranja posamezne preživninske terjatve zato ne more biti odvisna od trenutka, ko upnik uveljavlja svojo pravico do preživljanja, temveč od trenutka, ko so prenehali razlogi, zaradi katerih je po zakonu nastopilo zadržanje zastaranja. Izpostavi, da je sodna praksa višjih sodišč glede vprašanja zastaranja posameznih terjatev preživnine različna. Predlaga, da revizijsko sodišče zahtevi ugodi in spremeni sklep sodišča druge stopnje tako, da se pritožba dolžnika zavrne, podrejeno pa, da se sklep sodišča druge stopnje razveljavi in se mu zadeva vrne v novo odločanje.

4. Sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti vročilo strankama tega postopka, ki nanjo nista odgovorili.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6. Mladoletni upnici sta od očeta terjali zapadle, neplačane razlike valorizirane preživnine, kot so izhajali iz predloga za izvršbo in ti zneski med strankami niso bili sporni. Drugače kot sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče glede ugovora zastaranja zavzelo stališče, da se zakonska določba 358. člena OZ o zadržanju teka zastaralnega roka uporablja (le) v primeru, ko upnik svoje pravice zahtevati izpolnitev obveznosti še ni uveljavil. Takšno stališče je materialnopravno zmotno.

7. Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja (prvi odstavek 347. člena OZ).

8. V skladu z določbo 358. člena OZ zastaranje ne teče: med zakoncema in med osebama, ki živita v zunajzakonski skupnosti; med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica; med varovancem in njegovim skrbnikom, dokler traja skrbništvo in dokler niso dani računi. Vse okoliščine, zaradi katerih po citiranem predpisu nastopi zadržanje zastaranja, so torej odraz družinskih (in tem sorodnih) razmerij med upnikom in dolžnikom, zaradi katerih je utemeljeno pričakovati, da dolžnik svoje terjatve ne bo uveljavljal znotraj zakonskega zastaralnega roka.

9. Zmotno je naziranje sodišča druge stopnje, da se omenjena določba o zadržanju teka zastaranja v konkretnem primeru ne uporabi, ker sta mladoletni upnici z dogovorom, ki sta ga sklenila njuna roditelja 7. 3. 2002, pravico zahtevati od očeta izpolnitev preživninske obveznosti že uveljavili. Da bi „uveljavitev pravice“ suspendirala določbo 358. člena OZ, iz zakona ne izhaja. Če bi za plačilo takšnih občasnih terjatev veljal triletni zastaralni rok iz 356. člena OZ, bi to pravico do preživnine mladoletnih otrok izvotlilo in pretirano obremenilo razmerje med mladoletnim upravičencem in zavezancem za plačilo preživnine. Navedeno vodi do edino pravega in logičnega zaključka, da pravilna uporaba določbe 358. člena OZ, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica(1), zadrži tudi zastaranja terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ. Določba 358. člena OZ je tako specialna določba, ki pretehta nad splošnimi obligacijskimi določbami o teku zastaranja. Takšno razlago potrjuje tudi načelo varstva koristi otroka, ki je eno temeljnih načel družinskopravne zakonodaje.

10. Odločitev pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotna, zahteva za varstvo zakonitosti pa utemeljena. Vrhovno sodišče ji je ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pritožbo zoper sklep zavrnilo in s pritožbo izpodbijani sklep potrdilo.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP, stroškovniku na l. št. 32 in Odvetniški tarifi, v povezavi s 15. in 38. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju.

---.---

Op. št. (1): Trajanje roditeljske pravice ureja 117. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih: „Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni osemnajst let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo.“


Zveza:

OZ člen 347, 347/1, 356, 358.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.04.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc2MjI2