VSRS sklep II Ips 20/2013

Jedro

Akti, ki jih lokalna skupnost sprejme v okviru svoje oblasti, ne morejo biti podlaga civilnopravnega razmerja.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj desetim tožencem naloži izpolnitev obveznosti.

2. Sodišče prve stopnje je tožbo zoper revidente izločilo iz skupnega obravnavanja. S sodbo jim je kot solastnikom nepremičnin s parc. št. 1134/24, 1134/27 in 1134/28, vse k. o. ..., naložilo, da v skladu s projektno dokumentacijo - zazidalnim načrtom, ki ga je izdelalo podjetje I., d. o. o., št. 75/ZN/2002 z dne 23. 12. 2003 (Ur. l. RS, št. 112/2003) ter gradbenim dovoljenjem št. 35102-116/2004-0319 z dne 22. 10. 2004 dokončajo prometno ureditev oziroma asfaltirajo obstoječe ceste na teh nepremičninah v naselju K. ter po dokončanju del izdelajo in izročijo vso tehnično dokumentacijo tožnici.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Toženci zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagajo revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Revizijskemu sodišču predlagajo razveljavitev sodb sodišč nižje stopnje in novo sojenje oziroma njuno spremembo tako, da tožničin tožbeni zahtevek zavrne, in zahtevajo povrnitev revizijskih stroškov. Uveljavljajo absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker se pritožbeno sodišče ni opredelilo do napačne uporabe materialnega prava in do nasprotij med razlogi sodišča prve stopnje, ki so jih uveljavljali v pritožbi. Uveljavljajo tudi relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče druge stopnje pritožbene očitke procesnih kršitev zavrnilo z obrazložitvijo, da jih pritožniki niso pravočasno uveljavljali, sklicujoč se na 286. b člen ZPP, saj je dokazno oceno predloženih listin sodišče prve stopnje podalo šele v sodbi. Ker do pritožbenega postopka toženci niso imeli pooblaščenca, bi moralo sodišče po njihovem mnenju tretjega toženca, ki se je udeleževal narokov, opozoriti na pravico do ugovora zoper zapisnik in na obveznost takojšnjega uveljavljanja procesnih kršitev. Opozarjajo, da zanje velja le prostorska cona „A“ in naštevajo listine, ki se nanje ne nanašajo, čeprav jih je sodišče prve stopnje pogledalo in štelo za odločilne. S temi razlogi utemeljujejo tudi očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga podrobneje opisujejo, in iz njih izpeljejo zmotno uporabo materialnega prava. Opozarjajo, da bi nadzor nad izvajanjem odlokov lahko vršile le inšpekcijske službe in da ta ne more biti predmet tožbe. Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodbi sodišča prve stopnje očitajo tudi zato, ker se to ni opredelilo do njihovih navedb glede nedokončanosti stanovanjskih gradenj v coni „A“, ker ni reševalo predhodnega vprašanja glede ustavnosti in zakonitosti Odloka o zazidalnem načrtu in ni prekinilo postopka, ter opozarjajo, da se o vsem tem ni izreklo niti sodišče druge stopnje. Vse navedeno po njihovem mnenju kaže tudi na zmotno uporabo materialnega prava. Sklicujejo se na odgovor na tožbo, v katerem so vrednost spornega predmeta ocenili na 60.000,00 EUR, sedaj pa jo ocenjujejo na 30.000,00 EUR. Opozarjajo, da sodišče o njej ni odločilo, s tem pa je nepravilno odločilo o stroških postopka in prekoračilo tožbeni zahtevek, ter da tako visoke vrednosti obveznosti, naložene s sodbo, ne morejo izvršiti v roku 60 dni. Citirajo zakonodajo in poudarjajo, da je občinski odlok prostorski akt, ki ne določa obligacijskih razmerij med občino in investitorjem. Te bi po njihovi oceni lahko uredila le urbanistična pogodba, ki pa z njimi ni bila sklenjena, zato ni materialnopravne podlage za njihovo obveznost.

5. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na revizijo nasprotuje navedbam v njej in predlaga njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev revizijskih stroškov.

6. Revizija je utemeljena.

7. Toženci pravilno opozarjajo, da razlogi, ki sta jih navedli sodišči nižjih stopenj, ne dajejo materialnopravne podlage za obveznost, ki jim je naložena s sodbo. Tožnica je s tožbo zahtevala izpolnitev obveznosti, ki jo je utemeljevala z Odlokom o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo K. (v nadaljevanju Odlok) ter s Pogodbo o financiranju komunalne infrastrukture in brezplačnem prenosu v javno dobro z dne 9. 11. 2005 (v nadaljevanju Pogodba), s katero so se nekateri toženci zavezali vtoževano obveznost izpolniti do 9. 11. 2008. Sodišči nižjih stopenj sta obveznost tožencev oprli na Odlok, predvsem na njegov 12. člen, ki investitorjem (tudi tožencem) nalaga, da vso predvideno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo, vključno s povezovalno cesto, zgradijo, pridobijo uporabno dovoljenje, izvedejo odmero in komunalno infrastrukturo prenesejo brezplačno v javno dobro ter v upravljanje izvajalcem gospodarskih javnih služb.

8. Revizijsko sodišče pritrjuje tožencem, da Odlok ne more določiti obveznosti, ki jim jo je naložilo pravdno sodišče. To odloča v sporih iz civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb (1. člen ZPP). Zakonodajalec je v 65. členu Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) občine pooblastil, da s sprejemom odloka urejajo zadeve iz svoje pristojnosti. Tožnica je pooblastilo uporabila in sprejela navedeni Odlok. Vselej, ko občina dejanja izvršuje v okviru svoje oblasti, ki je bila zaradi uresničevanja javnega interesa nanjo prenesena s strani države, kot v tem primeru, pa je že pojmovno izključeno civilnopravno razmerje, ki temelji na enakovrednem položaju v njem udeleženih subjektov.(1)

9. Sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča dokaznega postopka ni vodilo v smeri presoje preostalih tožničinih trditev glede sklenjene Pogodbe in ni ugotovilo, ali so toženci sklenili Pogodbo in z njo sprejeli obveznost, katere izpolnitev tožnica zahteva s tožbo. Če bo sodišče ugotovilo ta odločilna dejstva, pa lahko v okviru pravilne uporabe materialnega prava, nanje opre odgovornost tožencev za izpolnitev obveznosti.

10. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe, je reviziji ugodilo in v celoti razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

11. Odločitev o revizijskih stroških je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): To je sicer lahko tudi razmerje med fizično in pravno osebo, ki pa ne sme vsebovati oblastnih elementov.

Datum zadnje spremembe:

24.02.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1753/2004
• VSL sodba I Cpg 429/99
• VSRS sklep II Ips 171/2013