<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sklep II Ips 186/2013

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2015:II.IPS.186.2013
Evidenčna številka:VS0017405
Datum odločbe:29.01.2015
Opravilna številka II.stopnje:VSK Cp 663/2012
Senat:Janez Vlaj (preds.), Anton Frantar (poroč.), dr. Ana Božič Penko, dr. Mateja Končina Peternel, mag. Rudi Štravs
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:pravnomočnost - izvršilni naslov - neizvršljivost pravnomočne odločbe - napačen identifikacijski znak nepremičnine - delitev skupnega premoženja - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga

Jedro

Bistvena je sklepčnost celotne trditvene podlage, ne le tožbe. Tožnica je zahtevala ugotovitev solastniškega deleža in izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis solastniškega deleža na nepremičnini, kar sta zahtevka, s katerimi se dejansko zahteva delitev posameznih stvari iz skupnega premoženja.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Pooblaščenec pokojne A. A. je Vrhovno sodišče obvestil, da je prvotna tožnica med revizijskim postopkom umrla. Ker preidejo pri univerzalnem pravnem nasledstvu po samem zakonu na naslednike tudi vse pravice prednika iz procesnopravnega razmerja, so namesto dosedanje tožnice pravdna stranka njeni nasledniki. Pravda se nadaljuje med dosedanjo toženko in dediči prvotne tožnice. Ker pokojna A. A. ni sama vodila pravde, pač pa je imela ob smrti pooblaščenca - odvetnika, lahko slednji še naprej opravlja pravdna dejanja in se postopek ne prekine.

2. Prvotna tožnica A. A. je v tožbi in tekom postopka trdila, da je toženka dedinja B. B. Med A. A. in B. B. je pred Okrožnim sodiščem v Kopru tekla pravda P 422/98, ki se je končala s sodbo z dne 13. 5. 2005, s katero je sodišče ugodilo njenemu zahtevku, da sodi v skupno premoženje adaptirana in dozidana stanovanjska hiša v Izoli, Ulica 1, stoječa na parc. št. 3860 k. o. ..., da sta deleža obeh enaka, in da ji je dolžan izstaviti listino, sposobno za vpis lastninske pravice na tej nepremičnini na ime tožnice do ½. Tožnica se kljub pravnomočni odločbi P 422/98 ni uspela vpisati v zemljiško knjigo kot solastnica do ½ , saj je bil zemljiškoknjižni predlog zavrnjen zaradi napačnega podatka o parcelni številki. Nepremičnina s hišno številko Ulica 1, Izola je ta, v kateri predlagateljica nemoteno živi, stoji pa na drugi parcelni številki (3844 k. o. ...) in ne na parc. št. 3860 k. o. ... V tožbi v zadevi P 422/98 je bila nepremičnina pravilno označena s parc. št. 808/2 k. o. ... Geodetska uprava je to parcelo preštevilčila v 9098 k. o. ..., ki odgovarja sedanji parc. št. 3844 k. o. ... Gre za napako pri vpisu parcelne številke tekom pravde P 422/98 in nove ureditve v zemljiški knjigi.

3. V tej pravdi je prvotna tožnica zahtevala ugotovitev, da je solastnica nepremičnine na naslovu Izola, Ulica 1, parc. št. 3844 k. o. ... do ½, in da ji je toženka dolžna izstaviti listino, sposobno za vpis solastninske pravice na tej nepremičnini do ½.

4. Sodišče prve stopnje je oba zahtevka zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da bi morala tožnica morebitno pomoto v številki parcele uveljavljati s pritožbo.

5. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo. Postavilo se je na drugačno stališče kot sodišče prve stopnje, da tožba ni bila sklepčna, saj je trdila, da gre za skupno premoženje, na katerem je njen solastniški delež 1/2, zahtevala pa je ugotovitev, da je solastnica do 1/2.

6. Prvotna tožnica je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo, v kateri je navedla, da bi moralo sodišče v tem postopku ugotavljati zgolj to, ali leži hiša z naslovom Ulica 1 na parc. št. 3844 k. o. ..., kot je navedeno v predmetni tožbi, ali na parc. št. 3860 k. o. ... iz pravnomočne sodbe P 422/98 z dne 13. 5. 2005. Na tej parc. št. se hiša Ulica 1 ni nikoli nahajala. Ne v tožbi v zadevi P 422/98 ne kasneje ni omenjala parc. št. 3860 k. o. ..., ki je zapisana v sodbi P 422/98. Sodišče je samo spremenilo številko parcele. Prvotna tožnica je sprejela to spremembo, saj jo je vneslo sodišče. Napako je ugotovila šele, ko je vložila zemljiškoknjižni predlog. Izpodbijana sodba o tem nima razlogov. Ni jasno, zakaj je sodišče druge stopnje zapisalo, da je odločitev pravilna, saj tožba ni sklepčna. Tožnica ni trdila zgolj to, da gre za napako v sporu P 422/98. Trdila je, da gre za skupno premoženje. To premoženje fizično še ni razdeljeno. Že iz sodbe P 422/98 je izhajala obveznost izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, zakaj sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov (identifikacijsko potrdilo, iz katerega izhaja, da se hiša Ulica 1 nahaja na parc. št. 3844 k. o. ..., imenovanje izvedenca geodetske stroke ...).

7. Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da so nedopustne navedbe iz revizije glede napačne parcelne številke in dejanske lege nepremičnine, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožba je bila nesklepčna. Predlaga zavrnitev revizije.

8. Revizija je utemeljena.

9. Pravica do sodnega varstva ne zagotavlja zgolj pravice od sodišča zahtevati meritorno, vsebinsko odločitev v nekem sporu, temveč vsebuje tudi pravico zahtevati, naj se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. Namen in cilj sodnega varstva je namreč praviloma dokončno dosežen šele z uresničitvijo določene pravice oziroma pravnega razmerja in ne le z odločitvijo o njegovem obstoju. Zato morajo biti stranki, ki ji je bila v sporu s pravnomočno odločbo priznana pravica, dani možnost in sredstva, da to pravico tudi dejansko uveljavi.

10. Prvotna tožnica je skušala s to pravdo pridobiti pravnomočno sodbo, ki bo izvršilni naslov za njeno terjatev, in ki jo bo mogoče prisilno izvršiti. Sodišče je po njenih trditvah v prejšnji pravdi P 422/98 upoštevalo napačno identifikacijsko oznako parcelne številke iz katastra. Pravnomočna sodba (izvršilni naslov) iz pravde P 422/98, izdana v njeno korist, ni izvršljiva, ker zaradi nepravilne označbe nepremičnine z identifikacijskim znakom, ki ni vpisan v zemljiškem katastru, nepremičnine ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejstev o tem, ali je bila nepremičnina v tožbi iz pravde P 422/98 pravilno označena, ali obstaja identiteta med (ukinjeno) parc. št. 808/2 k. o. ... iz tožbe P 422/98, parc. št. 3860 k. o. ... iz pravnomočne sodbe P 422/98 in parc. št. 3844 k. o. ..., ki je predmet te pravde. Prav tako v zvezi z identifikacijsko oznako parcele ni ugotavljalo, ali je morda Geodetska uprava po uradni dolžnosti spremenila parcelno številko zaradi smotrnosti, urejenosti in večje preglednosti zemljiškega katastra oziroma zaradi spremenjenih mej katastrskih občin (primerjaj 18. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, Ur. l. RS, št. 47/2006). Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da bi morala eventualno napačno številko tožnica uveljavljati s pritožbo. Iz tožničinih trditev je mogoče razumeti, da pravda P 422/98 ni tekla o pravicah v zvezi z nepremičnino z identifikacijsko oznako parcele 3844 k. o. ..., ki je predmet tega spora. V tem sporu sodišče ni vezano na pravnomočno odločitev iz sodbe v pravdi P 422/98. Ker gre torej za formalno drugo nepremičnino z drugo identifikacijsko oznako, bo sodišče kot o predhodnem vprašanju najprej odločilo o obsegu in deležih na skupnem premoženju, nato pa v pravdi odločilo o delitvi, kar je prvotna tožnica zahtevala s svojima zahtevkoma.

11. Po presoji revizijskega sodišča je napačna tudi presoja sodišča druge stopnje glede nesklepčnosti tožbe. Nesklepčnost tožbe je podana v primeru, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Sodišče torej presoja, ali iz tožbenih navedb po materialnem pravu izhaja pravna posledica, ki jo tožeča stranka uveljavlja s tožbenim predlogom. Bistvena je sklepčnost celotne trditvene podlage, ne le tožbe. Prvotna tožnica je v postopku zahtevala ugotovitev solastniškega deleža in izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis solastniškega deleža na nepremičnini, kar sta zahtevka, s katerimi se dejansko zahteva delitev posameznih stvari iz skupnega premoženja. Kljub določbi 118. člena Zakona o nepravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZNP), da se v pravdi presojajo le obseg in deleži zakoncev na skupnem premoženju, nato pa se to premoženje razdeli v nepravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja (128. - 130. člen ZNP; 60. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2)), sodna praksa ves čas omogoča, da bivši zakonec s svojim zahtevkom doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku.

12. Ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je revizijsko sodišče razveljavilo sodbi sodišča druge in prve stopnje in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku(3)).

---.---

Op. št. (1): Uradni list SRS, št. 30/1986 s spremembami.

Op. št. (2): Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.

Op. št. (3): Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.


Zveza:

ZEN člen 18. ZNP člen 118. ZZZDR člen 60.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.02.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc1MTUz