VSRS sklep III R 40/2014

Jedro

Ker imajo pravdne stranke pravico do svobodne izbire odvetnika, je bila odločitev, da bosta tožečo in toženo stranko pred murskosoboškim sodiščem zastopala odvetnika iz Celja, in ne na primer odvetnika iz Murske Sobote, izraz njune svobodne volje in izbire. S pooblastitvijo odvetnikov iz drugega kraja sta stranki soglašali tudi z višjimi potnimi stroški svojih pooblaščencev, zaradi česar zatrjevanje, da bi predlagana delegacija pristojnosti prispevala k ekonomičnosti postopka, ne more biti uspešno.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino) je s sklepom VL 88909/2014 z dne 12. 8. 2014 razveljavilo sklep o izvršbi VL 88909/2014 z dne 3. 7. 2014 v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti.

2. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 11. 11. 2014 predlagala, da se zadeva skladno s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) delegira Okrožnemu sodišču v Celje, saj imata tako oba pooblaščenca pravdnih strank kot tudi tožeča stranka sedež v Celju. Delegacija pristojnosti na celjsko sodišče naj bi „bistveno pripomogla k ekonomičnosti postopka“.

3. Tožeča stranka se je s predlogom strinjala, „saj je očitno, da se bo tako postopek opravil lažje, hitreje in predvsem bolj ekonomično“.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Na predlog stranke lahko Vrhovno sodišče po 67. členu ZPP določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Ta določba je izjema od pravil v ZPP, ki določajo pristojnost sodišč za odločanje v civilnih sporih. Z

njo je zakonodajalec omogočil, da najvišje sodišče v državi določi, naj v zadevi postopa sodišče, ki sicer ne bi bilo pristojno, če gre za razloge smotrnosti ali druge tehtne razloge.

6. Delegacija pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil o krajevni

pristojnosti in je zato razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Tako dejstvo, na katero se sklicuje tožena stranka, da so sedeži pooblaščencev pravdnih strank in same tožeče stranke v Celju, ni razlog, ki bi upravičeval prenos krajevne pristojnosti.

7. Ker imajo pravdne stranke pravico do svobodne izbire odvetnika, je bila odločitev, da bosta tožečo in toženo stranko pred murskosoboškim sodiščem zastopala odvetnika iz Celja, in ne na primer odvetnika iz Murske Sobote, izraz njune svobodne volje in izbire. S pooblastitvijo odvetnikov iz drugega kraja sta stranki soglašali tudi z višjimi potnimi stroški svojih pooblaščencev, zaradi česar zatrjevanje, da bi predlagana delegacija pristojnosti prispevala k ekonomičnosti postopka, ne more biti uspešno.

8. Odstopa od splošnega pravila o krajevni pristojnosti, po katerem je za sojenje v zadevi pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko (prvi odstavek 46. člena ZPP), pa tudi ne more utemeljiti (golo) dejstvo, da ima tožeča stranka sedež v Celju.

9. V predlogu zatrjevana dejstva torej ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo krajevno pristojno sodišče. Zato je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke kot neutemeljen zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

16.02.2015

Podobni dokumenti:

• Sklep I R 71/2009
• Sklep I R 146/2010
• Sklep I R 40/2009