VSRS sklep II Ips 315/2014

Jedro

Višje sodišče na pritožbene navedbe v delu, ki se nanašajo na odškodninski zahtevek ni odgovorilo, zato revident utemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 763,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 4. 2013 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo, da povrne tožnikove stroške pravdnega postopka v znesku 3.386,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi v delu, ki se nanaša na odločitev o plačilu odškodnine za nepremoženjsko škodo, delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženki naložilo, da mora tožniku plačati 7.413,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2008 dalje; v delu, ki se nanaša na odločitev o plačilu zavarovalnine, pa je tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 192/2014 z dne 4. 9. 2014 dopustilo glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pri svojem odločanju kršilo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko je prvostopenjsko sodbo razveljavilo tako, da se ta razveljavitev, čeprav istega dejanskega stanja, tiče le dela tožbenega zahtevka, v tem primeru zahtevka za plačilo zavarovalnine.

4. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo vložil revizijo, v kateri poudarja, da v obravnavani zadevi za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči, zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo in zavarovalnine na podlagi nezgodnega zavarovanja. Sporno je, ali je tožnik v delovni nesreči utrpel tudi poškodbo levega kolena. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ta poškodba ni posledica delovne nesreče. Višje sodišče je zvišalo odškodnino za nepremoženjsko škodo, sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o plačilu zavarovalnine pa je razveljavilo, ker dejansko stanje glede invalidnosti tudi zaradi poškodbe levega kolena ni dovolj razjasnjeno. Sporni moment v tej zadevi se kaže ravno v delni ugoditvi pritožbi tožnika. Oba tožnikovega zahtevka zadevata isto dejansko stanje. Za tožnika je nerazumljivo, da je za višje sodišče sporno vprašanje, ali je tožnik v obravnavanem škodnem dogodku utrpel tudi poškodbo levega kolena, vendar to zgolj v povezavi z zahtevkom za plačilo zavarovalnine, medtem ko v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine višje sodišče prezre pritožbena zatrjevanja in zavzemanja tožnika. Pritožbeno sodišče celo naloži sodišču prve stopnje, kateri dokazi naj se izvedejo v novem postopku, da se ugotovi, ali je tožnik v škodnem dogodku utrpel tudi poškodbo levega kolena. Zakaj pritožbeno sodišče zahteva dopolnitev dokaznega postopka in izvedbo konkretnih dokazov zgolj glede zahtevka za plačilo zavarovalnine, ne pa tudi odškodnine, iz razlogov sodbe višjega sodišča ni mogoče ugotoviti. Ravno zato je po mnenju tožnika podana kršitev ZPP. Morebitni razlogi za takšno odločitev višjega sodišča lahko obstajajo, vendar jih to sodišče ni navedlo. Tožnik si težko predstavlja, da bi v enotnem dokaznem postopku, ki je tekel tako za ugotovitev utemeljenosti podlage in višine odškodnine za nepremoženjsko škodo in za utemeljitev podlage in višine zahtevka za plačilo zavarovalnine iz naslova invalidnosti ter glede na pritožbena zavzemanja tožnika, le-ta bila utemeljena samo za del zahtevka, za drugi del zahtevka, ki se opira na isto dejansko stanje in iste, tudi v pritožbi grajane dokaze, pa ne. Tožnik meni, da glede na enoten dokazni postopek in na iste dokaze za ugotovitev nepremoženjske škode in invalidnine, ni razloga za ugoditev pritožbi samo za del tožbenega zahtevka. Takšna selekcija nasprotuje določilom ZPP, saj se ugotovitev dejanskega stanja in celotni dokazni postopek tičejo obeh zahtevkov in je tudi za pravilno odločitev o odškodnini za nepremoženjsko škodo potrebno ugotoviti, ali je tožnik v delovni nesreči utrpel tudi poškodbo levega kolena. V kolikor bo tožnik v novem postopku dokazal, da mu pripada invalidnost tudi za poškodbo kolena, je logično, da mu pripada tudi odškodnina za poškodbo levega kolena. Meni, da višje sodišče svoje odločitve ni ustrezno obrazložilo oz. iz razlogov ne izhaja, zakaj se je pritožbi ugodilo le glede zahtevka, ki se nanaša na plačilo zavarovalnine. Višje sodišče bi zato moralo sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti v delu, ki se nanaša na odškodnino za nepremoženjsko škodo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni v smislu revizijskih navedb, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Tožnik je v pritožbi uveljavljal, da je v posledici delovne nezgode utrpel tudi škodo zaradi poškodbe levega kolena, zaradi česar je upravičen do višje odškodnine za nepremoženjsko škodo, poškodba kolena pa se mora odraziti tudi v višjem odstotku invalidnosti in posledično v večjem znesku zavarovalnine, do katerega je upravičen. Ugotovitev, ali je tožnik v zadevnem škodnem dogodku utrpel poškodbo levega kolena, je tako odločilna za presojo zahtevka za plačilo zavarovalnine kot za odločitev o odškodninskem zahtevku. V pritožbi je zatrjeval, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazna predloga za zaslišanje ortopeda S. K. in za postavitev izvedenca medicinske stroke iz tujine (glej list. št. 216), s katerima je želel dokazati, da je poškodba levega kolena posledica delovne nesreče. Sodišče druge stopnje je na te pritožbene očitke odgovorilo le v zvezi z zahtevkom za plačilo zavarovalnine (navedlo je, da je utemeljena pritožbena graja glede neutemeljene zavrnitve omenjenih dokaznih predlogov), glede odškodninskega temelja pa so te pritožbene navedbe ostale preslišane. Ker višje sodišče na izpostavljene pritožbene navedbe v delu, ki se nanašajo na odškodninski zahtevek ni odgovorilo, revident utemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP. Revizijsko sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, ki se bo moralo vsebinsko opredeliti do navedenih pritožbenih očitkov.

8. O

dločitev o stroških revizijskega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

21.01.2015

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep II DoR 192/2014
• Sklep II Ips 302/2008
• VSRS Sklep II DoR 568/2019